Slovensko društvo za primerjalno književnost v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani in raziskovalno skupino »Na poti k zgodovini primerjalne književnosti v luči globalizacije: Matija Murko in njegovi mednarodni sodelavci (J6-4620)« vabi k oddaji prispevkov za mednarodno konferenco z naslovom Zgodovina primerjalne književnosti v srednji Evropi. Konferenca bo potekala od 5. do 7. septembra 2024 v sklopu Mednarodnega literarnega festivala Vilenica.

Če želite sodelovati s prispevkom, pošljite povzetek (do 500 besed) v angleškem ali slovenskem jeziku na elektronski naslov blaz.zabel@ff.uni-lj.si ali blaz.gselman@ff.uni-lj.si. Prav tako lahko sem pišete v primeru dodatnih vprašanj.

Rok za oddajo povzetkov je 1. julij 2024.

Organizatorji konference imajo na voljo omejena finančna sredstva za kritje stroškov prevoza in nastanitve.  

***

Primerjalna književnost ima dolgo in bogato zgodovino, v kateri je srednja Evropa vselej igrala pomembno vlogo. S svojimi deli, kakršno je denimo raziskovanje ljudskega slovstva Johanna Gottfrieda Herderja ali pa revija Acta Comparationis Litterarum Universarum Huga Meltzla, so komparativisti iz srednje Evrope utirali pot novonastajajoči disciplini. Presenetljivo je, da ostaja zgodovina primerjalne književnosti v družbenopolitični regiji, ki jo poznamo pod imenom Mitteleuropa, ne glede na svoj pomen v veliki meri neraziskana in zato podzastopana v akademskih razpravah znotraj discipline.

Različne ekonomske, politične in ideološke strukture so srednjo Evropo zgodovinsko izoblikovale v svojo regijo. Na tem mestu se sicer namenoma izogibamo njeni natančnejši geografski in kulturni opredelitvi, ki ni nujno vselej identična s samo seboj, zaradi česar tudi opuščamo pisanje pojma srednja Evropa z veliko začetnico. Kljub temu – ali prav zaradi tega – lahko zatrdimo, da so regionalno identiteto prostora oblikovale tako notranje kot zunanje silnice. Od znotraj je srednjeevropska regija vedno premagovala razlike med svojimi etnično, jezikovno in kulturno heterogenimi skupnostmi. Posledično so nastajala številna notranja središča, medtem ko so bila druga okolja potisnjena na (pol)periferijo. V odnosu s svojo zunanjostjo je morala zavzeti srednja Evropa položaj do globalnih akterjev in mednarodnih združenj. Te politične in kulturne okoliščine so igrale osrednjo vlogo na področju intelektualne produkcije, kamor spada tudi akademsko raziskovanje. Primerjalna književnost pri tem ni bila izjema, zaradi česar je bila disciplina pogosto soočena z nalogo razširjanja in predrugačenja svojih uveljavljenih diskurzov. Srednjeevropski komparativisti so morali pripoznati bogato zgodovino večkulturnih in večjezikovnih literarnih tradicij v svojem prostoru, hkrati pa zavzeti stališče v odnosu do drugih akademskih središč, kakršne predstavljata francoska ali ameriška šola primerjalne književnosti. Samorefleksije discipline ter njihov odnos do notranje in zunanje izmenjave vednosti doslej ostajajo neraziskani, ne glede na njihovo relevantnost za razumevanje primerjalne književnosti v srednji Evropi.

Figura, v kateri so se zgoščali vsi ti odnosi med različnimi akademskimi okolji, je bil slavist in pomemben predhodnik komparativistike Matija Murko. Vse svoje bogato akademsko življenje je preživel v srednji Evropi. Intelektualno se je formiral na dunajski slavistiki in nato študijsko potoval v Rusijo, preden je postal profesor v Gradcu in zatem v Leipzigu. Pozneje je odšel v Prago, kjer je soustanovil Slovanski inštitut ter ga vodil v času, ko je tam doživljal razcvet »praški lingvistični krožek«. S svojim akademskim življenjem in raziskovalnim delom se je nenehno gibal med akademskimi središči in polperiferijami srednje Evrope ter presegal akademske meje (denimo s primerjalnimi slavističnimi literarnimi študijami) in vplival na mlajše znanstvenike (kakršna sta bila Frank Wollman ali Roman Jakobson). Njegovo delo so cenili tako v srednji Evropi kot daleč onkraj njenih meja. To potrjuje dejstvo, da imajo njegove raziskave o južnoslovanskem ljudskem slovstvu še danes status referenčnih del o tej tematiki. Murkovo znanstveno delo nudi izjemno priložnost za raziskavo tematik, vprašanj, metod, mednarodnih sodelovanj in politik vednosti, prevladujočih v zgodovini srednjeevropske komparativistike.  

Sprejemamo prispevke, ki raziskujejo tematike, povezane s primerjalno književnostjo srednje Evrope. Posebej dobrodošli so tisti, ki obravnavajo eno od spodnjih vprašanj:

• Zgodovina primerjalne književnosti v srednji Evropi: katere šole, tematike ali metode so najvplivnejše v srednjeevropski komparativistiki? Katere je zgodovina spregledala? Zakaj je ostala srednjeevropska komparativistika podzastopana v akademskih razpravah o zgodovini primerjalne književnosti?

• Akademske povezave med srednjeevropsko komparativistiko in drugimi svetovnimi regijami: v kolikšni meri je vplivala francoska littérature comparée na razvoj primerjalne književnosti srednje Evrope in obratno? Kaj lahko povemo o izmenjavah med srednjeevropskimi in ruskimi literarnimi študijami? Kaj so prispevali srednjeevropski komparativisti k ameriški primerjalni književnosti iz obdobij pred drugo svetovno vojno in po njej?

• Odnosi med središči in (pol)periferijami znotraj srednjeevropske primerjalne književnosti: kateri so bili glavni vzroki za vznik asimetrij pri razvoju komprativistike v srednjeevropskih akademskih okoljih? Kako so vznikale neenakosti v intelektualnih izmenjavah med različnimi regijami? Kako je komparativistika premišljevala večjezikovne literarne tradicije srednje Evrope?

• Matija Murko kot spregledan srednjeevropski komparativist: kakšen je pomen Murkovega znanstvenega dela za razvoj primerjalne književnosti v srednji Evropi? Kakšno vlogo je imel Murko v razvoju primerjalnih slavističnih študij? Kako si je Murko zamišljal filologijo kot humanistično disciplino in kakšen pomen ima njegovo raziskovanje ljudskega slovstva v sodobnih literarnih študijah?