{"id":212,"date":"2024-04-01T09:02:13","date_gmt":"2024-04-01T09:02:13","guid":{"rendered":"https:\/\/comparativeliterature.si\/?p=212"},"modified":"2024-04-05T07:44:19","modified_gmt":"2024-04-05T07:44:19","slug":"matija-murko-and-the-french-slavic-philology","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/matija-murko-and-the-french-slavic-philology\/","title":{"rendered":"Matija Murko in francoska slavistika"},"content":{"rendered":"\n

Dr. Varja Bal\u017ealorsky Anti\u0107<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Moje raziskovanje dela Matije Murka zadeva njegove odnose s francoskim znanstveno-raziskovalnim poljem. Zanimajo me predvsem Murkovi intenzivni stiki, sodelovanje in medsebojno idejno oplajanje z zahodno slavistiko, predvsem s francoskimi slavisti in primerjalnimi jezikoslovci kot so A. Meillet, E. Denis, L. Leger, P. Boyer in A. Mazon. Murko je namre\u010d prav s podporo francoskih slavistov v Pragi ustvaril vodilni center slavistike v srednji Evrope. Kot njegov predsednik se v svoji viziji o njegovi prihodnosti ni oprl na avstrijske zglede, ampak na novonastale in\u0161titucije v Franciji, kakr\u0161en je Institut d\u2019\u00e9tudes slaves, ki ga je l. 1919 ustanovil Ernest Denis. Pri prou\u010devanju arhivov in korespondence me zanima zlasti stik z A. Mazonom in A. Meilletom. Prvi se ti\u010de metodolo\u0161kih in organizacijskih pristopov, drugi pa posega na vsebinsko podro\u010dje ter se dotika povezave in morebitnega medsebojnega vpliva Matije Murka in AntoinA Meilleta pri raziskovanju ustnega pesni\u0161tva. <\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Antoine Meillet (1866\u20131936)<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n
\n
\"\"
Andr\u00e9 Mazon (1881\u20131967)<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

A. Mazon je bil podpredsednik in nato predsednik (1937-1959) In\u0161tituta slavisti\u010dnih \u0161tudij in ko si je Murko prizadeval za popularizacijo pristopov francoske slavistike, se je ve\u010dkrat obrnil po pomo\u010d k svojemu zahodnemu kolegu, ki je nato \u010de\u0161ko javnost seznanil z aktivnostmi te francoske in\u0161titucije. O intenzivnih stikih in izmenjavi mnenj pri\u010da obse\u017ena korespondenca med znanstvenikova, pra\u0161ki arhiv Slovanskega in\u0161tituta namre\u010d hrani kar 59 pisem A. Mazona M. Murku. Za vizijo, ki sta si jo delila, o zna\u010daju mednarodne in nacionalne slavistike, je potrebno navesti zavzemanje za apoliti\u010dnost oziroma politi\u010dno nevtralnost organizacije, kar je kot na\u010delo pra\u0161kega Slovanskega in\u0161tituta prevzel tudi Murko, ko je l. 1932 prevzel njegovo vodenje. Metodolo\u0161ko sta se Mazon in Murko strinjala tudi v \u0161ir\u0161i koncepciji slovanske filologije, za kakr\u0161no se Murko nato zavzame v Predlogu Statuta za sre\u010danja slovanskih filologov<\/em> iz leta 1929 (Pospi\u0161il in Zelenka 2020: 69). V tem zapisu slovanske filologije ne razume ve\u010d v o\u017ejem smislu in omejene po na\u010delih Pra\u0161kega lingvisti\u010dnega kro\u017eka z njegovo strukturalisti\u010dno usmeritvijo, pa\u010d pa kot prese\u010di\u0161\u010de literarne zgodovine, folkloristike, jezikoslovja in kulturne zgodovine. Moja raziskava bo na podlagi natan\u010dnega pregleda in prou\u010ditve arhivov predvsem v Pragi in v Arhivih In\u0161tituta za slovanske \u0161tudije v Parizu podala natan\u010dnej\u0161i vpogled v plodovito korespondenco med slavistoma in sku\u0161ala izrisati metodolo\u0161ke premise, kakr\u0161ne sta si za\u010drtala za razvoj slavistike. <\/p>\n\n\n\n

Drugi krak mojega raziskovanja obsega prou\u010ditev stikov Matije Murka z Antoinom Meilletom (1861-1936) enim najvplivnej\u0161ih primerjalnih jezikoslovcev svojega \u010dasa, med drugim tudi u\u010diteljem klju\u010dnih figur francoske sodobne lingvistike E. Benvenista in G. Dumezila in A. Martineta. Manj je znano, da je Meillet odigral tudi pomembno vlogo pri razvoju raziskav ustne poezije. Zanimivo je, da so v \u010dasu, ko se je porajala teorija ustnosti, \u0161tevilni raziskovalci razli\u010dnih aspektov ustnega pesni\u0161tva, povezani prav z njegovim imenom ; poleg Matije Murka \u0161e Jean Paulhan, Marcel Granet, Marcel Jousse, P\u00ebtr Bogatyrev in, seveda, Milman Parry. Trije med njimi \u2013 Paulhan, Jousse in Parry \u2013 so bili v razli\u010dnih obdobjih tudi njegovi \u0161tudentje. Meillet je l. 1923 izdal knjigo Les origines indo-europ\u00e9ennes des m\u00e8tres grecs<\/em>, kjer postavi tezo o formulai\u010dnosti (Meillet 1923 : 61). Nanjo se je zagotovo naslonil tudi M. Parry, ko je pod Meilletovim mentorstvom pisal svojo disertacijo. V svojem \u010dlanku Bla\u017e Zabel (Zabel 2020) na podlagi prou\u010ditve korespondence podrobno predstavi odnos Parryja do Murka. V svoji raziskavi se nameravam posvetiti osvetlitvi vmesnega \u010dlena med Parryjem in Murkom, tj. osebi in delu A. Meilleta in dogajanja na podro\u010dju raziskav ustnosti, s katerim je bil Meillet povezan na razli\u010dne na\u010dine, kot avtor, mentor in recenzent prelomnih prispevkov s podro\u010dja teorije ustnosti. Posebej pa me bo zanimalo, kak\u0161ni so bili stiki med Murkom in Meilletom. Pet let po izidu svoje \u0161tudije o gr\u0161ki metriki, leta 1928, Meillet kot predsednik In\u0161tituta za slovanske \u0161tudije povabi Murka na pari\u0161ko Sorbono predavat o ju\u017enoslovanski juna\u0161ki epiki. Kot je znano, Murko v predavanjih, ki so nato iz\u0161la v obliki odmevne monografije La po\u00e9sie populaire \u00e9pique en Yougoslavie au d\u00e9but du XXe si\u00e8cle<\/em>, pogosto primerja gr\u0161ke rapsode z ju\u017enoslovanskimi guslarji, s svojimi izsledki pa si je ustvaril tudi ime na podro\u010dju homeroslovja (Gantar 107). V kak\u0161nih odnosih in povezavah sta deli Les origines indo-europ\u00e9ennes des m\u00e8tres grecs <\/em>in L<\/em>a po\u00e9sie populaire \u00e9pique en Yougoslavie au d\u00e9but du XXe si\u00e8cle <\/em>in njuna avtorja? Je \u0161lo za medsebojen vpliv? Je Meillet \u2013 podobno kot nekaj let zatem Parry \u2013 \u017ee poznal prve Murkove raziskave ju\u017enoslovanske ustne tradicije, podane v \u010dlanku \u00bbNeues \u00fcber s\u00fcdslavishes Volkepik\u00ab iz leta 2019? In kak\u0161en je bil Meilletov vpliv na Murko delo? <\/p>\n\n\n\n

Reference<\/em><\/p>\n\n\n\n

Bader, Fran\u00e7oise. 1988. \u00bbMeillet et la po\u00e9sie indo-europ\u00e9enne\u00ab Cahiers Ferdinand de Saussure<\/em> 42: 97\u2013<\/em>125.<\/p>\n\n\n\n

Gantar, Kajetan, 2020. \u00bbOdmevi Murkovih raziskav v homeroslovju\u00ab M. Jesen\u0161ek (ur.) Matija Murko \u2013 slovanski filolog v naj\u0161ir\u0161em pomenu besede.<\/em> Ljubljana: SAZU. 101\u2013 <\/em>112.<\/p>\n\n\n\n

Jousse, Marcel, 1925. \u00c9tudes de psychologie linguistique. Le style oral rythmique et mn\u00e9motechnique chez les Verbo-moteurs<\/em>. Pariz: Beauchesne.<\/p>\n\n\n\n

Lamberterie, Charles de, 1997. \u00bbMilman Parry et Antoine Meillet\u00ab Fran\u00e7oise L\u00e9toublon (ur.) Hommage \u00e0 Milman Parry. Le style formulaire de l\u2019\u00e9pop\u00e9e hom\u00e9rique et la th\u00e9orie de l\u2019oralit\u00e9<\/em>, Amsterdam : Gieben. 1\u2013<\/em>22.<\/p>\n\n\n\n

Meillet, Antoine. 1923. Les origines indo-europ\u00e9ennes des m\u00e8tres grecs<\/em>. Pariz: Presses universitaires de France.<\/p>\n\n\n\n

Meillet, Antoine. 1925. \u00bbMarcel Jousse. \u00c9tudes de psychologie linguistique<\/em>\u00ab<\/em>  Bulletin de la soci\u00e9t\u00e9 de linguistique <\/em>26: 5.<\/p>\n\n\n\n

Meillet, Antoine. 1928. \u00bbMilman Parry. L\u2019\u00e9pith\u00e8te traditionnelle dans Hom\u00e8re<\/em> et Les formules et la m\u00e9trique d\u2019Hom\u00e8re<\/em>\u00ab <\/em>Bulletin de la soci\u00e9t\u00e9 de linguistique<\/em> 29(2): 100\u2013<\/em>102.<\/p>\n\n\n\n

Murko, Matija, 1919. \u00bbNeues \u00fcber s\u00fcdslavishes Volkepik\u00ab Neue Jahrb\u00fcchner f\u00fcr das klasiches Altertum Geschichte und Deutsche Literatur 22<\/em>, 273-296. <\/p>\n\n\n\n

Murko, Matija, 1929. La po\u00e9sie populaire \u00e9pique en Yougoslavie au d\u00e9but du xxe si\u00e8cle<\/em>. Pariz: Champion.<\/p>\n\n\n\n

Pospi\u0161il, Ivo, Zelenka, Milo\u0161, 2020. \u00bb\u010ce\u0161ko-slovenski projekti s podro\u010dja zgodovine slavistike in teorije literature (Matija Murko kot povezovalna osebnost \u010de\u0161ko-slovenske in evropske literarne vede v medvojnem obdobju)\u00ab M. Jesen\u0161ek (ur.) Matija Murko \u2013 slovanski filolog v naj\u0161ir\u0161em pomenu besede.<\/em> Ljubljana: SAZU. 64\u2013<\/em>80.<\/p>\n\n\n\n

Testenoire,  Pierre-Yves, 2023. \u00bbLes recherches sur la po\u00e9sie orale autour d\u2019Antoine Meillet: Jean Paulhan, Marcel Jousse, Milman Parry\u00ab Histoire \u00c9pist\u00e9mologie Langage<\/em>, 44 (2) 79\u2013<\/em>100.<\/p>\n\n\n\n

Zabel, Bla\u017e, 2020. \u00bbMatija Murko, predhodnik Milmana Parryja?\u00ab  M. Jesen\u0161ek (ur.) Matija Murko \u2013 slovanski filolog v naj\u0161ir\u0161em pomenu besede.<\/em> Ljubljana: SAZU. 113\u2013 <\/em>130. <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dr. Varja Bal\u017ealorsky Anti\u0107 Moje raziskovanje dela Matije Murka zadeva njegove odnose s francoskim znanstveno-raziskovalnim poljem. Zanimajo me predvsem Murkovi intenzivni stiki, sodelovanje in medsebojno idejno oplajanje z zahodno slavistiko, predvsem s francoskimi slavisti in primerjalnimi jezikoslovci kot so A. Meillet, … Continue reading →<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[5,6,3,7,4],"class_list":["post-212","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-uncategorized","tag-a-mazon","tag-a-meillet","tag-murko","tag-paris","tag-slavic-philology"],"translation":{"provider":"WPGlobus","version":"3.0.0","language":"si","enabled_languages":["en","si"],"languages":{"en":{"title":true,"content":true,"excerpt":false},"si":{"title":true,"content":true,"excerpt":false}}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/212","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=212"}],"version-history":[{"count":13,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/212\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":294,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/212\/revisions\/294"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=212"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=212"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=212"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}