{"id":241,"date":"2024-04-04T05:45:08","date_gmt":"2024-04-04T05:45:08","guid":{"rendered":"https:\/\/comparativeliterature.si\/?p=241"},"modified":"2024-04-04T16:24:17","modified_gmt":"2024-04-04T16:24:17","slug":"matija-murko-and-homeric-scholarship","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/matija-murko-and-homeric-scholarship\/","title":{"rendered":"Matija Murko in homeroslovje"},"content":{"rendered":"\n

Dr. Bla\u017e Zabel<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Manj znano dejstvo je, da M. Murko ni bil posebej naklonjen Homerju in je bil zadr\u017ean do klasi\u010dnih \u0161tudij. V svojih zapisih se je spominjal, kako razo\u010daran je bil, ko je kot srednje\u0161olec prvi\u010d bral Homerja (Murko 1951a: 29), kar je morda vplivalo na njegovo kasnej\u0161e prepri\u010danje, da se klasi\u010dno filologijo neupravi\u010deno postavlja nad drugimi nacionalnimi filologijami. Kot \u0161tudent Univerze na Dunaju je vztrajal, naj njegov doktorski izpit (rigorosum<\/em>) iz germanistike vklju\u010duje slovansko filologijo namesto takrat obvezne klasi\u010dne filologije, za kar je \u0161el celo tako dale\u010d, da je spremenil univerzitetna pravila (Murko 1951a:49).[1]<\/a> Tudi v svoji poznej\u0161i akademski karieri je nasprotoval prevladi klasikov na jezikoslovnih oddelkih (glej Gantar 2020). Na Univerzi v Leipzigu je na primer nasprotoval predlaganemu imenovanju Paula Kretschmerja[2]<\/a> na katedro za primerjalno filologijo, kar je posledi\u010dno vodilo v dolgotrajen spor z rektorjem univerze Erichom Bethejem (Murko 1951a:165-6). Vse te epizode prikazujejo \u010dloveka, ki je z vsem srcem cenil slovansko filologijo in nasprotoval privilegiranemu polo\u017eaju klasi\u010dnih \u0161tudij na akademskem podro\u010dju.<\/p>\n\n\n\n

Kljub temu pa \u010dutenje odpora do ne\u010desa ne pomeni tudi nevednosti. M. Murko je dobro znal staro gr\u0161ko in latinsko, bral je anti\u010dno knji\u017eevnost, preu\u010deval Iliado<\/em> in Odisejo<\/em> ter je bil, kot dokazujem tukaj, razmeroma dobro seznanjen s so\u010dasnimi homerskimi \u0161tudijami \u2013 vsaj za nekoga, ki ne deluje na tem podro\u010dju. To postane jasno med pregledovanjem osebnih dokumentov M. Murka, shranjenih v ljubljanskem arhivu, ki vsebujejo okoli 30 listov zapiskov o homerski epiki in homerskih \u0161tudijah.[1]<\/a>  Zapiski so te\u017eko berljivi, napisani v izjemno \u0161ifrirani pisavi, zbirka pa je o\u010ditno fragmentarna,[2]<\/a> vendar je o\u010ditno, da gre za osebne \u0161tudijske zapiske o Homerju in homerskih \u0161tudijah. Na nekaterih listih so tudi prepisi dolo\u010denih verzov iz Homerja, dva lista pa vsebujeta primerjavo \u0161tevila verzov iz Iliade<\/em> in Odiseje<\/em> s \u0161tevilnimi verzi iz domnevno ve\u010d ju\u017enoslovanskih epskih pesmi (naslovi niso navedeni).[3]<\/a> <\/p>\n\n\n\n

\"\"
Klasicist Milman Parry (1902\u20131935), ki je s svojim vplivom preoblikoval homeroslovje.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Obstoje\u010di \u0161tudijski zapiski so bili povzeti iz ve\u010d publikacij o Homerju. Najobse\u017enej\u0161a zbirka (10 listov v Ms 1392, III. 7.) se nana\u0161a na knjigo Ericha Betheja Homer, Dichtung und Sage<\/em> (1929), ki je eden izmed najvplivnej\u0161ih prispevkov k t. i. “analizni \u0161oli” homerskih \u0161tudij (Tsagalis 2020: 130). V delu Homer, Dichtung und Sage<\/em> je Bethe nadgradil argument Gottfrieda Hermanna, da se v jedru Iliade<\/em> skriva izvirna pesem o Ahilovi jezi, in mu dodal misel, da je moral pesem mo\u010dno raz\u0161iriti urednik iz \u0161estega stoletja. Prav tako je trdil, da so morale biti pri tem procesu v Iliado<\/em> vklju\u010dene starogr\u0161ke ljudske pesmi. Deset listov razkriva, da je M. Murko tej knjigi posvetil najve\u010d pozornosti, saj je stran za stranjo povzemal Bethejev argument.  <\/p>\n\n\n\n

V drugem sve\u017enju osebnih zapiskov, verjetno iz zgodnej\u0161ega obdobja (Ms 1392, III. 4.), najdemo zapiske o drugem predstavniku analiti\u010dne \u0161ole, Georgu Finslerju, in njegovi knjigi Homer<\/em>. M. Murko je prebral vsaj prvi del, ki je nosil podnaslov “Der Dichter und Sein Welt” in je iz\u0161el leta 1914. V tem delu je Finsler trdil, da je Homer avtor zgolj Iliade<\/em> in da je bila pesem pozneje predelana. Druga knjiga, iz katere je M. Murko \u010drpal \u0161tudijske zapiske, je bila Homer<\/em> Engelberta Drerupa (1915), ki je izredno prispevala k “unitaristi\u010dni \u0161oli” \u2013 v njej je avtor kritiziral analiti\u010dni pristop in zagovarjal enotnost obeh homerskih epov (glej West 2011). U\u010denjaka sta bila o\u010ditno v akademskem dialogu, saj je Drerup upo\u0161teval fonografski posnetek[1]<\/a> ju\u017enoslovanskega epa M. Murka (glej Drerup 1920: 265\u201370; 1921: 48\u201357), M. Murko pa se je na Drerupove raziskave ob\u010dasno odzval v svojih publikacijah (npr. Murko 1919: 280, 283\u20134, 292, 296). Kot zadnje, M. Murko je \u010drpal iz obse\u017enega \u010dlanka Thaddaeusa Zielinskega “Die Behandlung gleichzeitiger Ereignisse im antiken Epos” (1901), v katerem je avtor predstavil tako imenovani “Zielinski zakon”. Kot je dobro znano, je bilo o uporabnosti Zielinskega zakona, ki “pravi, da se homerska pripoved vedno giblje naprej in zato ne more prikazati dveh hkratnih dejanj”, v raziskavah ustnega pesni\u0161tva kar nekaj burnih razprav (Scodel 2008: 107; prim. de Jong 2017; Danek 1998).<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Albert Lord (1912\u20131991) je bil profesor primerjalne knji\u017eevnosti. Opravil je obse\u017ene terenske raziskave ustnega izro\u010dila v nekdanji Jugoslaviji.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Ti \u0161tudijski zapiski so verjetno nastali kot del priprav M. Murka na raziskovanje ju\u017enoslovanskega ustnega izro\u010dila, pri katerem je redno primerjal ju\u017enoslovansko epiko s Homerjem in celo ugibal o ustnem dru\u017ebenem kontekstu homerske dru\u017ebe. Tak\u0161ne primerjave je objavil v delu “Neues \u00fcber s\u00fcdslavische Volksepik” (1919), v katerem je omenil tako Drerupa kot Betha, La po\u00e9sie populaire \u00e9pique en Yougoslavie au d\u00e9but du XXe si\u00e8cle<\/em> (1929)[1]<\/a> in Tragom srpsko-hrvatske narodne epike:<\/em> putovanja u godinama 1930 do 1932 <\/em>(1951), pojavile pa so se tudi v drugih publikacijah, kot sta “Die serbokroatische Volkspoesie in der deutschen Literatur” (1906) ali “Kod Me\u0161trovi\u0107a i njegovih-Ivan Me\u0161trovi\u0107 kao pjeva\u010d epskih narodnih pjesama” (1933).<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

[1]<\/a> Dobra polovica dela La po\u00e9sie populaire \u00e9pique en Yougoslavie au d\u00e9but du XXe si\u00e8cle <\/em>(1929) je dejansko predelan prevod \u201cNeues \u00fcber s\u00fcdslavische Volksepik\u201d (1919).<\/p>\n\n\n\n

[2]<\/a> M. Murkovi posnetki iz njegovih zgodnjih raziskovanj (1912\u20131913) so bili objavljeni na disketah. Glej M. Murko 2017.<\/p>\n\n\n\n

[3]<\/a> Murko, Matija. Osebni zapiski.<\/em> Ms 1892. Narodna in univerzitetna knji\u017enica, rokopisna zbirka, Ljubljana, Slovenija. Vsebine o Homerju se nahajajo pod III.4, \u00bbZapiski in povzetki,\u00ab in III.7, \u00bbVsebine o Homerju.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

[4]<\/a> Ker je ve\u010dino zapiskov o\u0161tevil\u010dil prav M. Murko sam, lahko sklepamo, da se je ohranilo le nekaj zapiskov.<\/p>\n\n\n\n

[5]<\/a> M. Murko je v svojih objavah primerjal dol\u017eino Iliade <\/em>in Odiseje<\/em> z dolo\u010denimi guslarskimi<\/em> nastopi (glej Murko 1929a:14\u20135).<\/p>\n\n\n\n

[6]<\/a> Zanimivo je, da je ta zgodba zelo podobna vztrajanju Friedricha Augusta Wolfa, da se vpi\u0161e kot “\u0161tudent filologije”, takrat \u0161e neobstoje\u010de fakultete.<\/p>\n\n\n\n

[7]<\/a> Paul Kretschmer (1866\u20131956) je bil v tistem \u010dasu \u0161ir\u0161e poznan po svojem delu na predgr\u0161kih elementih v stari gr\u0161\u010dini.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dr. Bla\u017e Zabel Manj znano dejstvo je, da M. Murko ni bil posebej naklonjen Homerju in je bil zadr\u017ean do klasi\u010dnih \u0161tudij. V svojih zapisih se je spominjal, kako razo\u010daran je bil, ko je kot srednje\u0161olec prvi\u010d bral Homerja (Murko … Continue reading →<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[10,12,15,16,11,8,17],"class_list":["post-241","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-uncategorized","tag-albert-lord","tag-homer","tag-homeric-scholarship","tag-iliad","tag-matija-murko","tag-milman-parry","tag-odyssey"],"translation":{"provider":"WPGlobus","version":"3.0.0","language":"si","enabled_languages":["en","si"],"languages":{"en":{"title":true,"content":true,"excerpt":false},"si":{"title":true,"content":true,"excerpt":false}}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/241","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=241"}],"version-history":[{"count":13,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/241\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":286,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/241\/revisions\/286"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=241"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=241"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=241"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}