{"id":298,"date":"2024-04-12T08:02:56","date_gmt":"2024-04-12T08:02:56","guid":{"rendered":"https:\/\/comparativeliterature.si\/?p=298"},"modified":"2024-04-12T08:22:34","modified_gmt":"2024-04-12T08:22:34","slug":"davorin-trstenjak","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/davorin-trstenjak\/","title":{"rendered":"Davorin Trstenjak"},"content":{"rendered":"\n

Dr. Jan Ciglene\u010dki<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

V okviru projekta \u00bbMatija Murko in njegovi sodelavci\u00ab dr. Jan Ciglene\u010dki (Oddelek za filozofijo, FF UL) preu\u010duje poglede Matije Murka na t.i. avtohtonisti\u010dne teorije, po katerih naj bi bili Slovani prvotni prebivalci v svoji sedanji domovini. Svojo razpravo z naslovom \u00bbPrvi uspore\u0111iva\u010di sanskrita sa slovenskim jezicima\u00ab (1896) Murko tako za\u010denja z opa\u017eanjem, da je razmah indogermanskega jezikoslovja naletel na mo\u010dan odziv tudi med Slovani, ki so za\u010deli na osnovi jezikovnih podobnosti slovanskih jezikov s sanskrtom razvijati romanti\u010dne predstave o daljnem poreklu Slovanov v stari Indiji.<\/p>\n\n\n\n

Na Slovenskem so sredi 19. stoletja nekateri ljubiteljski jezikoslovci domnevo o starodavnosti Slovanov povezali z domoljubno teorijo, da smo Slovenci avtohtoni narod na na\u0161em sedanjem ozemlju. Ta teorija je v \u010dasu medkulturnih napetosti med Nemci in Slovenci pridobila velik narodnobuditeljski naboj. Najvidnej\u0161i zagovornik te psevdoznanstvene teorije je bil leposlovec, mitolog, etimolog, zgodovinar in liberalnokatoli\u0161ki publicist, ustanovitelj in prvi predsednik dru\u0161tva slovenskih pisateljev, Davorin Trstenjak (1817\u20131890), ki ga v svojih spominih ve\u010dkrat spo\u0161tljivo omenja tudi Matija Murko. V Rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knji\u017enice je ohranjenih 21 pisem, ki jih je Trstenjak poslal Murku.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Davorin Trstenjak (1817\u20131890)<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Zanimiva analogija Murkovemu ukvarjanju s homersko epiko predstavljajo Trstenjakove interpetacije visokonem\u0161kega epa \u00bbParzival\u00ab, ki ga je na za\u010detku 13. stoletja spesnil bavarski minnes\u00e4nger Wolfram von Eschenbach. V tej pesnitvi, ki velja za enega najve\u010djih spomenikov srednjeve\u0161ke knji\u017eevnosti, se v klju\u010dnih odlomkih 9. speva presenetljivo omenjajo histori\u010dno dobro poznani kraji dana\u0161nje slovenske \u0160tajerske, kar je \u0161e posebno pritegnilo Trstenjakovo pozornost.<\/p>\n\n\n\n

Do odlo\u010dilnega preobrata na duhovni poti glavnega junaka Parzivala pride, ko na veliki petek obi\u0161\u010de pu\u0161\u010davnika Trevrizenta, od katerega se pou\u010di o svojem poreklu in skrivnosti Svetega Grala. V dolgem pogovoru s Parzivalom se Trevrizent spominja svojih vite\u0161kih potovanj, ki so ga v slu\u017ebi ljubezni (minnedienst<\/em>) vodila \u010dez tri kontinente. \u010ce o njegovih postankih v Aziji in Afriki ne izvemo veliko, pa je, nasprotno, nenavadno natan\u010dno opisan zadnji del njegove poti. Ta je Trevrizenta vodila od Seville, kjer je sre\u010dal Parzivalovega o\u010deta Gahmureta, prek Furlanije do Ogleja. Od tam je pot nadaljeval do Celja, nato pa prek Rogatca do Hajdine pri Ptuju, kjer se opis njegove poti zaklju\u010di.<\/p>\n\n\n\n

Kar zadeva toponime, ki so povezani z ju\u017eno \u0160tajersko, se pri Wolframu med vodotoki omenjata reka Drava (Tr\u00e2<\/em>) in potok Grajena (Greian<\/em>), med kraji pa Celje (Zilje<\/em>), Rogatec (R\u00f4has<\/em>) in Hajdina (Gand\u00eene<\/em>). Tem geografskim oznakam lahko pri\u0161tejemo \u0161e eksplicitno omembo de\u017eele \u0160tajerske (St\u00eere<\/em>). O povezavah s kraji na ju\u017enem \u0160tajerskem pa ne pri\u010dajo le geografske oznake, ampak tudi lastna imena nekaterih protagonistov, ki imajo v Wolframovi pesnitvi pomembno vlogo. To sta v prvi vrsti Gand\u00een<\/em>, Parzivalov stari o\u010de, ki je ime dobil po kraju Gand\u00eene<\/em> (Hajdina), ter Parzivalova teta Lamm\u00eere<\/em>, ki jo Wolfram omenja kot \u00bbgospodarico \u0160tajerske\u00ab. V tem kontekstu je treba omeniti tudi Itherja<\/em>, \u00bbRde\u010dega viteza\u00ab, ki je bil na \u0160tajerskem priljubljen zaradi svoje intimne zveze z Lamm\u00eere<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

Nepri\u010dakovane omembe \u0161tajerskih krajev in z njimi povezanih literarnih likov so razburkale Trstenjakovo domi\u0161ljijo. Posamezne kraje in osebnosti je vehementno interpretiral v klju\u010du avtohtonisti\u010dnih teorij in jih pojasnjeval s pomo\u010djo mitolo\u0161kih in etimolo\u0161kih razlag, ki naj bi potrdile njihovo nesporno slovansko poreklo.<\/p>\n\n\n\n

Osebno ime Gandin, s katerim Wolfram ozna\u010di Parzivalovega starega o\u010deta, Trstenjak tako razlaga kot staroslovanskega son\u010dnega boga pevca. Mesto Gand\u00eene<\/em>, za katerega Wolfram pravi, da se nahaja na soto\u010dju potoka Grajene in reke Drave, prav na osnovi tega podatka ne locira v dana\u0161njo Hajdino, ampak na levo (severno) stran Drave, v bli\u017eino dana\u0161nje Budine, majhne vasice vzhodno od Ptuja. Na tem mestu naj bi namre\u010d, kot domneva Trstenjak, staroselci \u010dastili sveto skledo, ki so jo romanski narodi imenovali Sveti Gral. Nadalje je zanimiva tudi njegova interpretacija lika Parzivalove tete Lamm\u00eere<\/em>, ki jo Wolfram opi\u0161e kot \u00bbgospodarico \u0160tajerske\u00ab, Trstenjak pa povezuje z ljudskim izro\u010dilom o Lami Babi. Njegove teorije tako predstavljajo prve znane interpretacije odlomkov Wolframovega epa, ki se nana\u0161ajo na obmo\u010dje ju\u017ene \u0160tajerske. Nadaljnje raziskave bodo razjasnile, kako so Trstenjakovi znanstveno naivni, a vendar pionirski poskusi razlag vplivali na poznej\u0161e raziskovalce.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dr. Jan Ciglene\u010dki V okviru projekta \u00bbMatija Murko in njegovi sodelavci\u00ab dr. Jan Ciglene\u010dki (Oddelek za filozofijo, FF UL) preu\u010duje poglede Matije Murka na t.i. avtohtonisti\u010dne teorije, po katerih naj bi bili Slovani prvotni prebivalci v svoji sedanji domovini. Svojo … Continue reading →<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[18,11,20,21,19],"class_list":["post-298","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-uncategorized","tag-davorin-trstenjak","tag-matija-murko","tag-minnesanger","tag-parzival","tag-wolfram-von-eschenbach"],"translation":{"provider":"WPGlobus","version":"3.0.0","language":"si","enabled_languages":["en","si"],"languages":{"en":{"title":true,"content":true,"excerpt":false},"si":{"title":true,"content":true,"excerpt":false}}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/298","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=298"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/298\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":312,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/298\/revisions\/312"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=298"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=298"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=298"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}