{"id":304,"date":"2024-04-12T08:15:55","date_gmt":"2024-04-12T08:15:55","guid":{"rendered":"https:\/\/comparativeliterature.si\/?p=304"},"modified":"2024-04-12T08:23:39","modified_gmt":"2024-04-12T08:23:39","slug":"matija-murko-on-the-first-slavic-sanskritist-majewski","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/matija-murko-on-the-first-slavic-sanskritist-majewski\/","title":{"rendered":"Matija Murko o prvem slovanskem sanskrtistu Majewskem"},"content":{"rendered":"\n

Dr. Nina Petek<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Med Slovani, ki so bistveno vplivali na za\u010detek formiranja znanstvenih raziskav indijske knji\u017eevnosti in jezikov v slovanskih de\u017eelah, Murko izpostavlja Poljaka Walentyja Skoroch\u00f3da Majevskega, arhivarja kraljevine Poljske, in njegovo delo O Slovenima i bra\u0107i<\/em>, ki je iz\u0161lo leta 1816 v Var\u0161avi, pri \u010demer, tako Murko,[1]<\/a> naslov dela ne da slutiti, da je tako reko\u010d v celoti posve\u010deno sanskrtu in indijski knji\u017eevnosti. Murko je prizadevanja Majewskega izjemno cenil; opredelil ga je kot tistega, ki mu \u00bbpripada slava prvega slovanskega sanskrtista\u00ab,[2]<\/a> saj je s svojim delom osnoval trdne temelje za nadaljnje znanstvene raziskave jezikovnih in literarnih svetov Indije. Majewski namre\u010d ni ostajal zgolj pri povr\u0161inskem nizanju sorodnih besed, temve\u010d je pripravil celo sanskrtsko gramatiko, pri \u010demer se je opiral zlasti na delo Johanna Philippa Wesdina Bartolomeja, avstrijskega misijonarja in orientalista hrva\u0161kih korenin. Majewski je prevedel celo dve knjigi epa R\u0101m\u0101ya\u1e47a<\/em> s seznamom sanskrtskih besed za pomo\u010d pri branju.[3]<\/a> Poleg tega je leta 1830 prevedel tudi delo Brahmavaivartapur\u0101\u1e47a<\/em> z dodatnim latinskim prevodom Adolphusa Fridericusa Stenzlerja.[4]<\/a><\/p>\n\n\n\n

\"\"
Walenty Skoroch\u00f3d-Majewski (1764\u20131835)<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Delo Majewskega je bilo zaznamovano tudi z izjemno strastjo v iskanju primerjav med indijskimi in slovanskimi bogovi, verovanji in navadami. Poleg tega pa ga je neutrudno iskanje virov \u2013 priskrbel si je namre\u010d vsa dela o jezikih Indijcev in Perzijcev,[5]<\/a> med drugim tudi razprave azijskega dru\u0161tva v Kalkuti, recenzijo Schleglovega dela \u00dcber die Sprache und Weisheit der Indier<\/em> in Bartolomejevo sanskrtsko gramatiko \u2013 naposled napeljalo tudi na teorijo o \u00bbizvoru Slovanov na Gangesu\u00ab.[6]<\/a> Med letoma 1813 in 1815 je izvedel \u0161tevilna predavanja o sanskrtu in indijski knji\u017eevnosti, katerih temeljna rde\u010da nit je bila ideja o izvoru Indijcev in Slovanov iz skupnega plemena. V \u017eelji, da doka\u017ee indijsko poreklo Slovanov, je \u017ertvoval vse svoje imetje,[7]<\/a> njegove \u0161tudije pa so prispevale k intenzivnej\u0161emu prou\u010devanju slovanske identitete in narodnosti,[8]<\/a> zlasti pri Poljakih. Slednje, kot zapi\u0161e Murko, ni presenetljivo, saj so Poljaki po izgubi svoje dr\u017eave idealizirali svojo zgodovino in preteklost naroda[9]<\/a> ter se opirali na romanti\u010dno podobo plemenitega pranaroda Slovanov.<\/p>\n\n\n\n

Murko v svoji \u0161tudiji dodaja, da iz del Majewskega kljub tehtnosti njegovih raziskav veje zna\u010dilna narava recepcije Indije, prisotna v Evropi, namre\u010d da je \u00bbv romanti\u010dnem duhu \u017eelel ustvariti sliko temne slovanske starodavnosti in prastare slovanske narodne kulture\u00ab,[10]<\/a> zlasti na osnovi jezikovnih sorodnosti. Slednje pa ne zmanj\u0161a vrednosti in prelomnosti njegovih raziskav; Murko ga namre\u010d opredeli ne le za prvega Poljaka, ampak za prvega Slovana, ki je \u00bbza svoje namere obseg svojih \u0161tudij raz\u0161iril na najoddaljenej\u0161e narode\u00ab.[11]<\/a><\/p>\n\n\n\n

Bibliografija<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Herling, Bradley L. The German Gita: Hermeneutics and Discipline in the German Reception of Indian Thought<\/em>. London: Routledge, 2016.<\/p>\n\n\n\n

Murko, Matija. \u00bbPrvi uspore\u0111iva\u010di sanskrita sa slovenskim jezicima.\u00ab CXXXII. knjiga Rada jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti<\/em>, str. 103\u2013115.<\/p>\n\n\n\n

Petek, Nina. Bhagavadgita: onkraj vezi, tostran svobode<\/em>. Maribor: Zalo\u017eba Pivec, 2022. Sharpe, Eric J. The Universal Gita: Western Images of the Bhagavad Gita a Bicentenary Survey<\/em>. Chicago: Open Court Publishing Co., 1985.<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

[1]<\/a> Prav tam.<\/p>\n\n\n\n

[2]<\/a> Prav tam, 107.<\/p>\n\n\n\n

[3]<\/a> Prav tam.<\/p>\n\n\n\n

[4]<\/a> Prav tam, 108.<\/p>\n\n\n\n

[5]<\/a> Prav tam, 107.<\/p>\n\n\n\n

[6]<\/a> Prav tam, 108.<\/p>\n\n\n\n

[7]<\/a> Prav tam, 107.<\/p>\n\n\n\n

[8]<\/a> Prav tam, 108. Raziskave Majewskega so vplivale tudi na intelektualce v Pragi, pri \u010demer pa so bile nekatere njegove teorije dele\u017ene tudi negativnega odziva. Mo\u010dno kriti\u010den do Majewskega je bil zlasti Josef Dobrovsky, ki je izni\u010deval njegove teze o skupnem poreklu Slovanov in Indijcev. A Dobrovsky, tako Murko, \u00bbni imel nobenega smisla za romantiko\u00ab (prav tam, 106).  <\/p>\n\n\n\n

[9]<\/a> Prav tam, 105.<\/p>\n\n\n\n

[10]<\/a> Prav tam.<\/p>\n\n\n\n

[11]<\/a> Prav tam, 105, 106.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dr. Nina Petek Med Slovani, ki so bistveno vplivali na za\u010detek formiranja znanstvenih raziskav indijske knji\u017eevnosti in jezikov v slovanskih de\u017eelah, Murko izpostavlja Poljaka Walentyja Skoroch\u00f3da Majevskega, arhivarja kraljevine Poljske, in njegovo delo O Slovenima i bra\u0107i, ki je iz\u0161lo … Continue reading →<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[26,24,11,25,23,22],"class_list":["post-304","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-uncategorized","tag-indian-literature","tag-indijska-knjizevnost","tag-matija-murko","tag-sanskrit","tag-sanskrt","tag-walenty-skorochod-majewski"],"translation":{"provider":"WPGlobus","version":"3.0.0","language":"si","enabled_languages":["en","si"],"languages":{"en":{"title":true,"content":true,"excerpt":false},"si":{"title":true,"content":true,"excerpt":false}}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/304","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=304"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/304\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":314,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/304\/revisions\/314"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=304"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=304"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=304"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}