{"id":35,"date":"2023-03-27T13:51:27","date_gmt":"2023-03-27T13:51:27","guid":{"rendered":"https:\/\/comparativeliterature.si\/?p=35"},"modified":"2023-03-27T13:58:48","modified_gmt":"2023-03-27T13:58:48","slug":"matija-murko-visits-ivan-mestrovic-the-sculptor","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/matija-murko-visits-ivan-mestrovic-the-sculptor\/","title":{"rendered":"<strong>Matija Murko obi\u0161\u010de kiparja Ivana Me\u0161trovi\u0107a<\/strong>"},"content":{"rendered":"\n<p>Ivan Me\u0161trovi\u0107 (1883\u20131962) danes velja za enega najve\u010djih hrva\u0161kih umetnikov in fenomenov svetovnega kiparstva. Rodil se je v Slavoniji, odra\u0161\u010dal v Dalmaciji, nato pa je \u017eivel in deloval po svetu. Od leta 1947 naprej je bil glavni kipar in profesor kiparstva na Univerzi v Sirakuzah, od leta 1955 dalje pa glavni kipar na Univerzi Notre Dame. Morda ga nekateri poznate po kipih \u201cLokostrelec\u201d in \u201cSuli\u010dar\u201d, ki stojita na Congress Plaza ob vhodu v \u010dika\u0161kem Grant Parku (sliki spodaj).<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-large is-resized\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/b\/b2\/Ivan_Mestrovic_-_Ivan_Me\u0161trovi\u0107_-_The_Bowman_-_Grant_Park_in_Chicago_-_DSC2015.jpg\" alt=\"\" width=\"391\" height=\"262\"\/><\/figure>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-large is-resized\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/3\/32\/Ivan_Mestrovic_-_Ivan_Me\u0161trovi\u0107_-_The_Spearman_-_Grant_Park_in_Chicago_-_DSC2008_01.jpg\" alt=\"\" width=\"389\" height=\"261\"\/><\/figure>\n\n\n\n<p>\u017de na podlagi teh dveh kipov zlahka opazimo, da je Me\u0161trovi\u0107ev stil originalen, saj zdru\u017euje secesijo in ekspresionizem. Tistim, ki vas zanima njegov umetni\u0161ki opus, predlagam v branje posebno \u0161tevilko revije\u00a0<em>Sculpture Journal<\/em>\u00a0(glej <a href=\"https:\/\/www.liverpooluniversitypress.co.uk\/toc\/sj\/25\/2\">povezavo<\/a>), ki mu je posve\u010dena.<\/p>\n\n\n\n<p>Za primerjalno knji\u017eevnost in Matijo Murka pa je neposredno pomembno Me\u0161trovi\u010devo globoko zanimanje za folkloro, ki je vplivalo na njegovo umetni\u0161ko ustvarjanje. Kot de\u010dek se je namre\u010d u\u010dil in redno prepeval tradicionalne dalmatinske narodne pesmi. Ni\u010d presenetljivega ni torej, da je pesnika in duhovnika Andrijo Ka\u010di\u0107 Mio\u0161i\u0107 upodobil, kako igra na&nbsp;<em>gusle<\/em>:&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-large\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/4\/44\/Miosic.jpg\" alt=\"\"\/><\/figure>\n\n\n\n<p>Ena izmed skladb, ki jih je Me\u0161trovi\u0107 znal na pamet, je bila&nbsp;<em>Hasanaginica<\/em>. To je morda najbolj znana pesem dalmatinskega ustnega izro\u010dila: leta 1774 jo je objavil Alberto Fortis, pozneje pa jo je Goethe prevedel v nem\u0161\u010dino pod naslovom \u201cKlaggesang von der edlen Frauen des Asan Aga\u201d (1775). Nato je bila objavljena v Herderjevi zbirki&nbsp;<em>Volkslieder&nbsp;<\/em>(1778), preko Goetheja pa jo je Walter Scott nato prevedel \u0161e v angle\u0161\u010dino (1798). Tema ene prihodnjih objav bo prav vsebina te pesmi in pevka, ki jo je posnel Matija Murko. Na tem mestu naj opozorim, da se je Me\u0161trovi\u0107 sicer spominjal razli\u010dice pesmi, ki je drugi viri ne poznajo (glej Milan \u0106ur\u010din and R. W. S.-W., \u201cGoethe and Serbo-Croat Ballad Poetry\u201d,&nbsp;<em>The Slavonic and East European Review<\/em>&nbsp;11, \u0161t. 31 (1932): 126\u2013134).<\/p>\n\n\n\n<p>Prav zaradi Me\u0161trovi\u0107evega izjemnega zanimanja za dalmatinsko ustno izro\u010dilo (poznal je namre\u010d \u201cpetdeset ali \u0161estdeset\u201d pesmi) ga je Matija Murko leta 1931 in 1932 obiskal v Zagrebu, da bi ga intervjuval. Posneta sta na spodnji fotografiji: Murko sedi oble\u010den v belo, Ivan Me\u0161trovi\u0107 pa je poleg njega na desni.<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-large\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.etno-muzej.si\/files\/oc\/95-2%20otavice%20pri%20drnisu.jpg\" alt=\"\"\/><figcaption class=\"wp-element-caption\">Source: <a href=\"https:\/\/www.etno-muzej.si\/sl\/digitalne-zbirke\/matija-murko\/f0042366\">https:\/\/www.etno-muzej.si\/sl\/digitalne-zbirke\/matija-murko\/f0042366<\/a><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n<p>Po sre\u010danju je leta 1933 sledila objava \u010dlanka (Matija Murko, \u201cKod Me\u0161trovi\u0107a I njegovih \u2013 Ivan Me\u0161trovi\u0107 kao pjeva\u010d epsih narodnih pjesama\u201d,\u00a0<em>Nova Evropa<\/em>\u00a026, \u0161t. 8 (1933): 345\u2013350). Murko je v njem poro\u010dal, da se je Me\u0161trovi\u0107\u00a0<em>Hasanaginice\u00a0<\/em>nau\u010dil od svoje babice, ki jo je prepevala njegovemu mlaj\u0161emu bratu. Me\u0161trovi\u0107 je Murku tudi opisal, kako se je nau\u010dil pesmi, in pojasnil, zakaj je bila folklora tako pomembna zanj. Svoje poro\u010dilo je Murko zaklju\u010dil z opisom, kako sta obiskala njihovo dru\u017einsko grobnico v Otavicah, ob tem pa razglabljal o so\u010dasnem vplivu \u201cliri\u010dnih in epskih narodnih pesmi\u201d na Me\u0161trovi\u0107evo ustvarjanje.\u00a0<\/p>\n\n\n\n<p>Zgodba nam ka\u017ee, kako pomembno je presegati meje posameznih podro\u010dij, \u010de \u017eelimo razumeti preteklo znanost, literaturo in umetnost. To je tudi razlog, zakaj se pri na\u0161em projektu z vso resnostjo lotevamo transdisciplinarnega pristopa pri preu\u010devanju zgodovine primerjalne knji\u017eevnosti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Ivan Me\u0161trovi\u0107 (1883\u20131962) danes velja za enega najve\u010djih hrva\u0161kih umetnikov in fenomenov svetovnega kiparstva. Rodil se je v Slavoniji, odra\u0161\u010dal v Dalmaciji, nato pa je \u017eivel in deloval po svetu. Od leta 1947 naprej je bil glavni kipar in profesor &hellip; <a href=\"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/matija-murko-visits-ivan-mestrovic-the-sculptor\/\">Continue reading <span class=\"meta-nav\">&rarr;<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-35","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-uncategorized"],"translation":{"provider":"WPGlobus","version":"3.0.0","language":"si","enabled_languages":["en","si"],"languages":{"en":{"title":true,"content":true,"excerpt":false},"si":{"title":true,"content":true,"excerpt":false}}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/35","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=35"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/35\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":44,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/35\/revisions\/44"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=35"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=35"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=35"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}