{"id":358,"date":"2024-05-09T10:00:07","date_gmt":"2024-05-09T10:00:07","guid":{"rendered":"https:\/\/comparativeliterature.si\/?p=358"},"modified":"2024-05-24T09:22:30","modified_gmt":"2024-05-24T09:22:30","slug":"call-for-papers-international-conference-the-history-of-comparative-literature-in-central-europe-ljubljana-slovenia-5-7-september-2024","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/call-for-papers-international-conference-the-history-of-comparative-literature-in-central-europe-ljubljana-slovenia-5-7-september-2024\/","title":{"rendered":"Poziv za oddajo prispevkov: Mednarodna konferenca \u00bbZgodovina primerjalne knji\u017eevnosti v srednji Evropi\u00ab, Ljubljana, Slovenija, 5.\u20137. september 2024"},"content":{"rendered":"\n<p>Slovensko dru\u0161tvo za primerjalno knji\u017eevnost v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani in raziskovalno skupino \u00bbNa poti k zgodovini primerjalne knji\u017eevnosti v lu\u010di globalizacije: Matija Murko in njegovi mednarodni sodelavci (J6-4620)\u00ab vabi k oddaji prispevkov za mednarodno konferenco z naslovom <em>Zgodovina primerjalne knji\u017eevnosti v srednji Evropi<\/em>. Konferenca bo potekala od 5. do 7. septembra 2024 v sklopu Mednarodnega literarnega festivala Vilenica.<\/p>\n\n\n\n<p>\u010ce \u017eelite sodelovati s prispevkom, po\u0161ljite povzetek (do 500 besed) v angle\u0161kem ali slovenskem jeziku na elektronski naslov <a href=\"mailto:blaz.zabel@ff.uni-lj.si\">blaz.zabel@ff.uni-lj.si<\/a> ali <a href=\"mailto:blaz.gselman@ff.uni-lj.si\">blaz.gselman@ff.uni-lj.si<\/a>. Prav tako lahko sem pi\u0161ete v primeru dodatnih vpra\u0161anj.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Rok za oddajo povzetkov je 1. julij 2024.<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Organizatorji konference imajo na voljo omejena finan\u010dna sredstva za kritje stro\u0161kov prevoza in nastanitve. \u00a0<\/p>\n\n\n\n<p class=\"has-text-align-center\">***<\/p>\n\n\n\n<p>Primerjalna knji\u017eevnost ima dolgo in bogato zgodovino, v kateri je srednja Evropa vselej igrala pomembno vlogo. S svojimi deli, kakr\u0161no je denimo raziskovanje ljudskega slovstva Johanna Gottfrieda Herderja ali pa revija <em>Acta Comparationis Litterarum Universarum<\/em> Huga Meltzla, so komparativisti iz srednje Evrope utirali pot novonastajajo\u010di disciplini. Presenetljivo je, da ostaja zgodovina primerjalne knji\u017eevnosti v dru\u017ebenopoliti\u010dni regiji, ki jo poznamo pod imenom <em>Mitteleuropa<\/em>, ne glede na svoj pomen v veliki meri neraziskana in zato podzastopana v akademskih razpravah znotraj discipline.<\/p>\n\n\n\n<p>Razli\u010dne ekonomske, politi\u010dne in ideolo\u0161ke strukture so srednjo Evropo zgodovinsko izoblikovale v svojo regijo. Na tem mestu se sicer namenoma izogibamo njeni natan\u010dnej\u0161i geografski in kulturni opredelitvi, ki ni nujno vselej identi\u010dna s samo seboj, zaradi \u010desar tudi opu\u0161\u010damo pisanje pojma srednja Evropa z veliko za\u010detnico. Kljub temu \u2013 ali prav zaradi tega \u2013 lahko zatrdimo, da so regionalno identiteto prostora oblikovale tako notranje kot zunanje silnice. Od znotraj je srednjeevropska regija vedno premagovala razlike med svojimi etni\u010dno, jezikovno in kulturno heterogenimi skupnostmi. Posledi\u010dno so nastajala \u0161tevilna notranja sredi\u0161\u010da, medtem ko so bila druga okolja potisnjena na (pol)periferijo. V odnosu s svojo zunanjostjo je morala zavzeti srednja Evropa polo\u017eaj do globalnih akterjev in mednarodnih zdru\u017eenj. Te politi\u010dne in kulturne okoli\u0161\u010dine so igrale osrednjo vlogo na podro\u010dju intelektualne produkcije, kamor spada tudi akademsko raziskovanje. Primerjalna knji\u017eevnost pri tem ni bila izjema, zaradi \u010desar je bila disciplina pogosto soo\u010dena z nalogo raz\u0161irjanja in predruga\u010denja svojih uveljavljenih diskurzov. Srednjeevropski komparativisti so morali pripoznati bogato zgodovino ve\u010dkulturnih in ve\u010djezikovnih literarnih tradicij v svojem prostoru, hkrati pa zavzeti stali\u0161\u010de v odnosu do drugih akademskih sredi\u0161\u010d, kakr\u0161ne predstavljata francoska ali ameri\u0161ka \u0161ola primerjalne knji\u017eevnosti. Samorefleksije discipline ter njihov odnos do notranje in zunanje izmenjave vednosti doslej ostajajo neraziskani, ne glede na njihovo relevantnost za razumevanje primerjalne knji\u017eevnosti v srednji Evropi.<\/p>\n\n\n\n<p>Figura, v kateri so se zgo\u0161\u010dali vsi ti odnosi med razli\u010dnimi akademskimi okolji, je bil slavist in pomemben predhodnik komparativistike Matija Murko. Vse svoje bogato akademsko \u017eivljenje je pre\u017eivel v srednji Evropi. Intelektualno se je formiral na dunajski slavistiki in nato \u0161tudijsko potoval v Rusijo, preden je postal profesor v Gradcu in zatem v Leipzigu. Pozneje je od\u0161el v Prago, kjer je soustanovil Slovanski in\u0161titut ter ga vodil v \u010dasu, ko je tam do\u017eivljal razcvet \u00bbpra\u0161ki lingvisti\u010dni kro\u017eek\u00ab. S svojim akademskim \u017eivljenjem in raziskovalnim delom se je nenehno gibal med akademskimi sredi\u0161\u010di in polperiferijami srednje Evrope ter presegal akademske meje (denimo s primerjalnimi slavisti\u010dnimi literarnimi \u0161tudijami) in vplival na mlaj\u0161e znanstvenike (kakr\u0161na sta bila Frank Wollman ali Roman Jakobson). Njegovo delo so cenili tako v srednji Evropi kot dale\u010d onkraj njenih meja. To potrjuje dejstvo, da imajo njegove raziskave o ju\u017enoslovanskem ljudskem slovstvu \u0161e danes status referen\u010dnih del o tej tematiki. Murkovo znanstveno delo nudi izjemno prilo\u017enost za raziskavo tematik, vpra\u0161anj, metod, mednarodnih sodelovanj in politik vednosti, prevladujo\u010dih v zgodovini srednjeevropske komparativistike. &nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p>Sprejemamo prispevke, ki raziskujejo tematike, povezane s primerjalno knji\u017eevnostjo srednje Evrope. Posebej dobrodo\u0161li so tisti, ki obravnavajo eno od spodnjih vpra\u0161anj:<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li>Zgodovina primerjalne knji\u017eevnosti v srednji Evropi: katere \u0161ole, tematike ali metode so najvplivnej\u0161e v srednjeevropski komparativistiki? Katere je zgodovina spregledala? Zakaj je ostala srednjeevropska komparativistika podzastopana v akademskih razpravah o zgodovini primerjalne knji\u017eevnosti?<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li>Akademske povezave med srednjeevropsko komparativistiko in drugimi svetovnimi regijami: v kolik\u0161ni meri je vplivala francoska <em>litt\u00e9rature compar\u00e9e<\/em> na razvoj primerjalne knji\u017eevnosti srednje Evrope in obratno? Kaj lahko povemo o izmenjavah med srednjeevropskimi in ruskimi literarnimi \u0161tudijami? Kaj so prispevali srednjeevropski komparativisti k ameri\u0161ki primerjalni knji\u017eevnosti iz obdobij pred drugo svetovno vojno in po njej?<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li>Odnosi med sredi\u0161\u010di in (pol)periferijami znotraj srednjeevropske primerjalne knji\u017eevnosti: kateri so bili glavni vzroki za vznik asimetrij pri razvoju komprativistike v srednjeevropskih akademskih okoljih? Kako so vznikale neenakosti v intelektualnih izmenjavah med razli\u010dnimi regijami? Kako je komparativistika premi\u0161ljevala ve\u010djezikovne literarne tradicije srednje Evrope?<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li>Matija Murko kot spregledan srednjeevropski komparativist: kak\u0161en je pomen Murkovega znanstvenega dela za razvoj primerjalne knji\u017eevnosti v srednji Evropi? Kak\u0161no vlogo je imel Murko v razvoju primerjalnih slavisti\u010dnih \u0161tudij? Kako si je Murko zami\u0161ljal filologijo kot humanisti\u010dno disciplino in kak\u0161en pomen ima njegovo raziskovanje ljudskega slovstva v sodobnih literarnih \u0161tudijah?<\/li>\n<\/ul>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Slovensko dru\u0161tvo za primerjalno knji\u017eevnost v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani in raziskovalno skupino \u00bbNa poti k zgodovini primerjalne knji\u017eevnosti v lu\u010di globalizacije: Matija Murko in njegovi mednarodni sodelavci (J6-4620)\u00ab vabi k oddaji prispevkov za mednarodno konferenco z naslovom Zgodovina &hellip; <a href=\"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/call-for-papers-international-conference-the-history-of-comparative-literature-in-central-europe-ljubljana-slovenia-5-7-september-2024\/\">Continue reading <span class=\"meta-nav\">&rarr;<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-358","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-uncategorized"],"translation":{"provider":"WPGlobus","version":"3.0.0","language":"si","enabled_languages":["en","si"],"languages":{"en":{"title":true,"content":true,"excerpt":false},"si":{"title":true,"content":true,"excerpt":false}}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/358","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=358"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/358\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":376,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/358\/revisions\/376"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=358"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=358"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=358"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}