![\"\"](\"https:\/\/comparativeliterature.si\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/DSC_7312-1-1024x683.jpg\")
Nasploh si je Murko dopisoval s posamezniki in ustanoviami iz razli\u010dnih lokalnih in regionalnih prostorov. Sam je bil vse \u017eivljenje institucionalno zasidran v srednjeevropskem akademskem okolju, a je bil v stiku tudi z univerzitetnimi profesorji, \u0161olskimi u\u010ditelji, uredniki revij ipd. iz Rusije, celotne Jugoslavije, Severne Evrope in drugod. Mapiranje odposlanih pisem bi najbr\u017e pokazalo na Murkove \u010dvrste vezi s politi\u010dnimi in akademskimi sredi\u0161\u010di v nem\u0161ko govore\u010dih dr\u017eavah, obenem pa njegovo mo\u010dno vpetost v intelektualne izmenjave z ju\u017eno in vzhodno (pol)periferijo nekdanje Avstro-Ogrske monarhije oziroma s pozneje nastalimi slovanskimi dr\u017eavami.<\/p>\n\n\n\n
Najbr\u017e ni presenetljiv podatek, da je najobse\u017enej\u0161i posami\u010den dopisnik s kar 346 pismi brat Miha Murko. Vseeno pa nas tu bolj zanimajo njegovi akademski kolegi, s katerimi si je delil raziskovalske interese. Tako med Murkovimi dopisniki med drugim najdemo vrsto zanimivih osebnosti, ki so zgodovinsko sooblikovale humanisti\u010dno krajino tako v tukaj\u0161njem prostoru kot drugod. Med obse\u017enej\u0161e korespondence spada tista slavista Vatroslava Jagi\u0107a, naslednika Frana Miklo\u0161i\u010da na \u010delu dunajske slavistike. Pomemben prispevek k razumevanju predzgodovine slovenske primerjalne literarne vede predstavljajo dopisi nekaterih literarnih zgodovinarjev, zlasti Ivana Prijatelja in Franca Kidri\u010da. Nadalje velja izpostaviti korespondenci s prav tako literarnima zgodovinarjema Franom Ile\u0161i\u010dem in Franom Levcem, pomembnima figurama Slovenske matice<\/em>. Kar 155 dopisov je Murku poslal indoevropski filolog Rudolf Meringer, profesor na gra\u0161ki univerzi v letih od 1899 do 1930 (Murko je bil tam njegov kolega od 1902 do 1917), ki se je proslavil s pionirskim raziskovanjem govornih napak. Z njim si je pomagal tudi njegov sodobnik Sigmund Freud pri svojem psihoanalitskem raziskovanju govornih napak oziroma spodrsljajev. \u0160e nekaj pisem ve\u010d, 164, je Murku napisal slovanski filolog Vatroslav Oblak, ki se je raziskovalno posve\u010dal ju\u017enoslovanskim nare\u010djem. Oblak, ki ga je Murko zelo cenil, je pri vsega enaintridesetih letih tik pred imenovanjem za izrednega profesorja slovanskih filologij na gra\u0161ki univerzi umrl. V letih med prvo svetovno vojno in tik po njej je Murku pisal njegov gra\u0161ki \u0161tudent, ruski jezikoslovec in filolog Nikolaj Preobra\u017eenski, zanimiva figura za tukaj\u0161nji akademski prostor. Po prvi svetovni vojni je sku\u0161al dobiti profesuro na novoustanovljeni ljubljanski univerzi, a mu to zaradi nekaterih nasprotovanj ni uspelo. Vseeno je bil od leta 1922 dalje tam lektor za ruski jezik, pozneje pa je tudi predaval novej\u0161o rusko knji\u017eevnost. Obse\u017ena je tudi korespondenca hrva\u0161kega slavista, klasi\u010dnega filologa in literarnega zgodovinarja Milivoja \u0160repela. Gotovo velja omeniti \u0161e dvanajst pisem filologinje, literarne zgodovinarske in prevajalke Camille Lucerna, ene od malo\u0161tevilnih \u017eensk (zlasti, \u010de ne upo\u0161tevamo sorodstva), s katerimi si je dopisoval. Poleg posameznikov z ve\u010djim \u0161tevilom dopisov, najdemo v Murkovi korespondenci kar nekaj dopisovalcev, zastopane le s pismom ali dvema, ki pa bi jim veljalo nameniti posebno pozornost. Nemalokrat si je namre\u010d Murko dopisoval z jezikoslovci, zgodovinarji in filologi s celotnega ju\u017enoslovanskega obmo\u010dja v Avsto-ogrski. V teh pismih najdemo zanimiva poro\u010dila o stanju ustnega slovstva v razli\u010dnih lokalnih okoljih. Murko je namre\u010d sodeloval v projektu avstrijske vlade \u00bbDas Volkslied in \u00d6sterreich\u00ab [Narodna pesem v Avstriji], ki se je za\u010del leta 1901, a ostal nedokon\u010dan (in v dobr\u0161ni meri neraziskan) po razpadu Avstro-Ogrske. Ob tem velja opozoriti, da najdemo v Murkovi korespondenci trideset pisem jezikoslovca, slavista in zbiralca slovenskih ljudskih pesmi Karla \u0160treklja, ki je na\u010deloval slovenskemu delovnemu odboru omenjenega projekta. (\u0160treklja je po njegovi smrti nasledil prav Murko.)<\/p>\n\n\n\n NUK-ov katalo\u017eni popis rokopisne enote \u00bbKorespondenca\u00ab je na nekaj mestih pomanjkljiv, saj ne vsebuje imen \u010disto vseh dopisnikov, ki se potem res pojavijo v mapah. Tako v njem ne najdemo Antona Funtka, urednika Ljubljanskega zvona<\/em>, ki z osemnajstimi pismi ni najskromnej\u0161e zastopan Murkov dopisovalec. Na enem mestu pa se je primeril tudi ve\u010dji izpust. Med imenoma Viktorja Halckerja in Friedricha Heideja manjka popisanih kar dvaintrideset dopisovalcev (vse najdemo v petnajsti mapi). Ve\u010dina je poslala Murku manj\u0161e \u0161tevilo pisem, pa vendarle.[1]<\/a><\/p>\n\n\n\n Celotno arhivsko enoto \u00bbKorespondenca\u00ab (MS1119 ) smo v okviru raziskovalnega projekta \u00bbMatija Murko in njegovi mednarodni sodelavci\u00ab digitalizirali in bo kmalu na voljo zainteresirani javnosti na portalu Digitalna knji\u017enica Slovenije (dLib). Ta korak je nujen, \u010de ne \u017eelimo, da bi arhivi \u2013 paradoksno \u2013 (p)ostajali tista mesta, v katerih se zgo\u0161\u010da tako ohranjanje zgodovinsko akumulirane vednosti kot organiziranje njene pozabe, saj arhivirani materiali neredko \u017eivijo osamljeno celo od raziskovalne skupnosti odtujeno \u017eivljenje.<\/p>\n\n\n\n [1]<\/a> Manjkajo\u010da imena so: Karl Hadaczek (1 pismo), Jovan Had\u017ei (2 pismi), Risto Had\u017ei-Risti\u0107 (2 pismi), Frieda Hager (1 pismo), A. Halban (1 pismo), Albert Halbe-Wagner (2 pismi), Jakob in Ana Hamer\u0161ak (2 pismi), Karel Hamer\u0161ak (1 pismo), Martin Hamer\u0161ak (3 pisma), Gustav Hanausek (8 pisem), Handelshochschule M\u00fcnchen (14 pisem), E. Hanisch (2 pismi), Erwin Hanslik (12 pisem), Josef Hanu\u0161 (2 pismi), Johann Haring (2 pismi), Wilhelm Hartel (2 pismi), Hrab\u011b Harrach (5 pisem), Otto Harrassowitz (4 pisma), F. Hartmann (1 pismo), Fritz Hartmann (1 pismo), Lude Meritz Hartmann (2 pismi), Richard Hartmann (3 pisma), Karl Hassack (10 pisem), Berthold Hatschek (1 pismo), Adolf Hauffen (2 pismi), Edmund Hauler (7 pisem), Fr. Hauptmann (6 pisem), Johann Sebastian Hausmann (1 pismo), Miecislav Havel (1 pismo), Rudolf Heberdey (3 pisma), Max Hecker (1 pismo), Franz Heger (8 pisem).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Narodna in univerzitetna knji\u017enica v Ljubljani hrani v svoji rokopisni zbirki najve\u010dji del zapu\u0161\u010dine filologa Matije Murka. Gradivo se nahaja v dveh obse\u017enih enotah, \u00bbKorespondenca\u00ab (s katalo\u017eno oznako MS1119) in \u00bbZapu\u0161\u010dina\u00ab (s katalo\u017eno oznako MS1392). Prvo, kot nakazuje poimenovanje, sestavljajo … Continue reading
\n\n\n\n