{"id":379,"date":"2024-09-04T08:01:25","date_gmt":"2024-09-04T08:01:25","guid":{"rendered":"https:\/\/comparativeliterature.si\/?p=379"},"modified":"2024-09-04T08:23:37","modified_gmt":"2024-09-04T08:23:37","slug":"programme-of-the-22nd-international-comparative-literature-colloquium-the-history-of-comparative-literature-in-central-europe-ljubljana-5-7-september","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/programme-of-the-22nd-international-comparative-literature-colloquium-the-history-of-comparative-literature-in-central-europe-ljubljana-5-7-september\/","title":{"rendered":"PROGRAM 22. mednarodnega komparativisti\u010dnega kolokvija \u00bbZgodovina primerjalne knji\u017eevnosti v Srednji Evropi\u00ab, Ljubljana, 5.\u20137. september"},"content":{"rendered":"
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

S konferenco \u017eelimo priti do novih spoznanj in vednosti o primerjalni knji\u017eevnosti v Srednji Evropi, ki ostaja v veliki meri neraziskana in zato slabo zastopana v akademskih razpravah znotraj discipline. Zavedamo se, da so Srednjo Evropo zgodovinsko oblikovale v samostojno regijo razli\u010dne ekonomske, politi\u010dne in ideolo\u0161ke strukture. \u010ceprav smo geografski in kulturni koncept okolja namenoma pustili neopredeljen, je nesporno, da se je njegova regionalna identiteta oblikovala tako od znotraj kot od zunaj. Od znotraj je srednjeevropska regija vedno premagovala napetosti med svojimi etni\u010dno, jezikovno in kulturno heterogenimi skupnostmi. To je ustvarilo razli\u010dna notranja sredi\u0161\u010da, druga obmo\u010dja pa potisnilo v periferni polo\u017eaj. Od zunaj je morala Srednja Evropa opredeliti svoj polo\u017eaj v odnosu do drugih globalnih akterjev in transnacionalnih zdru\u017eenj. Te politi\u010dne in kulturne okoli\u0161\u010dine so imele klju\u010dno vlogo na vseh podro\u010djih intelektualne produkcije, vklju\u010dno z akademskim raziskovanjem. Primerjalna knji\u017eevnost pri tem ni bila nobena izjema in disciplina je imela pogosto nalogo predruga\u010diti ali ovre\u010di uveljavljene diskurze. Srednjeevropski komparativisti so morali na primer priznati bogato zgodovino ve\u010dkulturnih in ve\u010djezi\u010dnih literarnih tradicij na tem obmo\u010dju, hkrati pa so se morali vzpostaviti v odnosu do drugih akademskih sredi\u0161\u010d, kot sta francoska in ameri\u0161ka \u0161ola primerjalne knji\u017eevnosti.<\/p>\n\n\n\n

Zavedanje lastnega polo\u017eaja in odnos do notranje in zunanje izmenjave vednosti sta kljub pomembnosti za razumevanje srednjeevropske primerjalne knji\u017eevnosti doslej ostala neraziskana. V naslednjih treh dneh bomo tako raziskovali bogato in zapleteno zgodovino primerjalne knji\u017eevnosti v Srednji Evropi ter se osredoto\u010dili na klju\u010dne raziskovalce, \u0161ole, teme in metode, ki so oblikovali to podro\u010dje. Razmi\u0161ljali bomo o tem, katere vplivne osebnosti in pristopi so bili v preteklosti spregledani in zakaj je srednjeevropska primerjalna knji\u017eevnost \u0161e vedno slabo zastopana v \u0161ir\u0161ih akademskih razpravah o zgodovini discipline. Raziskovali bomo tudi akademske povezave med srednjeevropsko primerjalno knji\u017eevnostjo in literarnimi vedami v drugih regijah, kot so Jugovzhodna Evropa, Francija, Rusija in Amerika. Posvetili se bomo odnosom med sredi\u0161\u010dnimi in (pol)perifernimi okolji znotraj srednjeevropske primerjalne knji\u017eevnosti ter analizirali dejavnike, ki so privedli do pojava asimetrije znotraj srednjeevropske akademske sfere in neenakosti v intelektualnih izmenjavah med razli\u010dnimi regijami. Raziskovali bomo tudi, kako se srednjeevropska ve\u010djezi\u010dna literarna tradicija odra\u017ea na podro\u010dju primerjalne knji\u017eevnosti.<\/p>\n\n\n\n

Nenazadnje bomo kar nekaj prostora namenili pomembnemu predhodniku primerjalne knji\u017eevnosti, slovanskemu filologu Matiji Murku, ki lahko slu\u017ei kot paradigmatski primer za obravnavo \u0161tevilnih zgoraj zastavljenih vpra\u0161anj. Murko si je ustvaril dolgo in uspe\u0161no akademsko kariero ter imel velik vpliv na razvoj literarne vede v Srednji Evropi in drugod. Po kon\u010danem \u0161tudiju slovanske filologije na dunajski univerzi je odpotoval v Rusijo, postal profesor v Gradcu in Leipzigu, pozneje pa se je preselil v Prago, kjer je soustanovil in vodil Slovanski in\u0161titut v \u010dasu, ko je tam do\u017eivljal razcvet vplivni \u00bbPra\u0161ki lingvisti\u010dni kro\u017eek\u00ab. Tako v svojem akademskem \u017eivljenju kot pri raziskovanju se je gibal med akademskimi sredi\u0161\u010di in polperiferijami Srednje Evrope ter presegal akademske meje (denimo s svojimi primerjalnimi slavisti\u010dnimi literarnimi \u0161tudijami) in vplival na mlaj\u0161e znanstvenike (kot so Frank Wollman, Milman Parry ali Roman Jakobson). Njegovo delo so cenili tako v Srednji Evropi kot dale\u010d onkraj njenih meja. Celo tako zelo, da imajo njegove raziskave o ju\u017enoslovanskem narodnem pesni\u0161tvu \u0161e danes status referen\u010dnih del o tej tematiki. Murkovo znanstveno delo nudi izjemno prilo\u017enost za raziskavo tematik, vpra\u0161anj, metod, mednarodnih sodelovanj in politik vednosti, prevladujo\u010dih v zgodovini srednjeevropske komparativistike.<\/p>\n\n\n\n

Bla\u017e Zabel, vodja kolokvija<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

PROGRAM:<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u010cetrtek, 5. september<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Cankarjev dom, Dvorana Alme Karliln<\/em><\/u><\/em><\/p>\n\n\n\n

9.00: Registracija<\/p>\n\n\n\n

9.30: Pozdravni nagovori<\/p>\n\n\n\n

10.00:<\/p>\n\n\n\n

Prvi panel: Tone Smolej <\/em>(vodja)<\/p>\n\n\n\n

Antoni Mart\u00ed Monterde<\/strong>: Budapest, capitale de la litt\u00e9rature compar\u00e9e. Les autres g\u00e9ographies du comparatisme europ\u00e9en: Janos Hankiss<\/em><\/p>\n\n\n\n

Norbert Bachleitner<\/strong>: Prolegomena for the (<\/em>s<\/em>hort) History of Comparative Literature in Austria<\/em><\/p>\n\n\n\n

Steven T<\/strong>\u00f6<\/strong>t<\/strong>\u00f6<\/strong>sy de Zepetnek<\/strong>: The Discipline of Comparative Literature in Hungarian Scholarship<\/em><\/p>\n\n\n\n

11.30 Odmor za kavo<\/p>\n\n\n\n

12.00: Drugi panel: Bla\u017e Gselman <\/em>(vodja)<\/p>\n\n\n\n

Kaitlyn Sorenson<\/strong>: ‘The Tragedy of Central Europe,’ Forty Years On<\/em><\/p>\n\n\n\n

Vladimir Biti<\/strong>: Un\/worlding Literature: Dubravka Ugre\u0161i\u0107 as a <\/em>P<\/em>ost-<\/em>M<\/em>ultinational <\/em>W<\/em>riter<\/em><\/p>\n\n\n\n

Suman Gupta<\/strong>: Small Philologies and Literary Machine Translation<\/em><\/p>\n\n\n\n

13.30: Kosilo<\/p>\n\n\n\n

15.00: Tretji panel: Bla\u017e Zabel <\/em>(vodja)<\/p>\n\n\n\n

R\u00f3bert G\u00e1frik<\/strong>: History and Perspectives of Comparative Literary Studies in Slovakia<\/p>\n\n\n\n

Pawe<\/strong>\u0142<\/strong> Marcinkiewicz<\/strong>: Comparative Literary Studies in Poland: A Historical and Methodological Overview<\/p>\n\n\n\n

Zolt\u00e1n Varga, P\u00e9ter Hajdu<\/strong>: Reconnected into the World: the Early Years of the Hungarian Comparative Literature Association in the AILC\/ICLA<\/em><\/p>\n\n\n\n

16.30 Odmor za kavo<\/p>\n\n\n\n

17.00: \u010cetrti panel: Kaitlyn Sorenson <\/em>(vodja) <\/p>\n\n\n\n

Daniel Pietrek<\/strong>: Comparative <\/em>L<\/em>iterary <\/em>S<\/em>tudies at <\/em>W<\/em>ork: Horst Bienek and his American <\/em>I<\/em>dentity<\/em><\/p>\n\n\n\n

Bla\u017e Zabel<\/strong>: The Birth of Literary Localization: Johann Gottfried Herder as a Comparatist<\/em><\/p>\n\n\n\n

20.00: Konferen\u010dna ve\u010derja<\/p>\n\n\n\n

Petek, 6. september<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Cankarjev dom, Dvorana Alme Karlin<\/em>\/Center Rog, Univerzitetna soba<\/em><\/p>\n\n\n\n

Cankarjev dom, Dvorana Alme Karlin<\/em><\/p>\n\n\n\n

10.00: Murko panel I: Alen<\/em> Albin<\/em> \u0160irca<\/em> (vodja)<\/p>\n\n\n\n

Milo\u0161 Zelenka<\/strong>: Matija Murko in strukturalna estetika<\/em><\/p>\n\n\n\n

Alenka Jensterle<\/strong> <\/strong>Dole\u017eal<\/strong>: Premislek o pozitivisti\u010dnih literarnih zgodovinarjih: Matija Murko in Jan M\u00e1chal<\/em><\/p>\n\n\n\n

Tone Smolej<\/strong>: Matija Murko in nefrancoski za\u010detki slovenske primerjalne knji\u017eevnosti v 19. stoletju<\/p>\n\n\n\n

11.30 Odmor za kavo<\/p>\n\n\n\n

12.00: Murko panel II: Tone Smolej<\/em> (vodja)<\/p>\n\n\n\n

Varja Bal\u017ealorsky Anti\u0107<\/strong>: Od primerjalnega jezikoslovja do primerjalne knji\u017eevnost<\/em>i<\/em>: Matija Murko in Antoine Meillet v lu\u010di raziskav ustnega pesni\u0161tva<\/em><\/p>\n\n\n\n

Irena Samide<\/strong>: Matija Murko kot germanist<\/em> <\/p>\n\n\n\n

Alen<\/strong> Albin<\/strong> \u0160irca<\/strong>: Matija Murko in hrva\u0161ka renesan\u010dna literatura<\/em><\/p>\n\n\n\n

Center Rog, Univerzitetna soba<\/em><\/p>\n\n\n\n

13.30: Kosilo<\/p>\n\n\n\n

15.00: Murko panel III: Bla\u017e Zabel <\/em>(vodja)<\/p>\n\n\n\n

Sylva Fischerov\u00e1<\/strong>: Matija Murko’s Research on the South Slavic Epic Tradition and Czechoslovakian Slavistics<\/em><\/p>\n\n\n\n

Jasmina Talam<\/strong>: Voices from the <\/em>P<\/em>ast: Musical <\/em>T<\/em>radition of Bosnia and Herzegovina <\/em>t<\/em>hrough the <\/em>R<\/em>esearch of Matija Murko<\/em><\/p>\n\n\n\n

Bla\u017e Gselman<\/strong>: The Correspondents of Matija Murko: Outlining a Central European Topos<\/em><\/p>\n\n\n\n

16.30: Odmor za kavo<\/p>\n\n\n\n

17.00: Peti panel: Alexandre Burin<\/em> (vodja)<\/p>\n\n\n\n

Jernej Habjan<\/strong>: History of World Literature in Central Europe<\/em><\/p>\n\n\n\n

Max Behmer<\/strong>: German <\/em>C<\/em>ontributions to 1930s <\/em>C<\/em>omparative <\/em>L<\/em>iterature in the <\/em>C<\/em>ontext of the <\/em>J<\/em>ournal \u2018Helicon\u2019<\/em><\/p>\n\n\n\n

Sobota, 7. september<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Center Rog, Univerzitetna soba<\/em><\/u><\/em><\/p>\n\n\n\n

10.00: \u0160esti panel: Bla\u017e Zabel<\/em> (vodja)<\/p>\n\n\n\n

Andrei Terian<\/strong>: Comparatism Beyond Comparative Literature: Lessons from Southeastern Europe<\/em><\/p>\n\n\n\n

\u015etefan Baghiu<\/strong>: The Tragedy of Non-Central Europe: Interimperiality and World Literature in the European Southeast<\/em><\/p>\n\n\n\n

Snejana Ung<\/strong>: Comparative Literature in Romania: Talking about a Periphery at the Periphery<\/em><\/p>\n\n\n\n

11.30: Odmor za kavo<\/p>\n\n\n\n

12.00: Sedmi panel: Bla\u017e Gselman <\/em>(vodja)<\/p>\n\n\n\n

Alexandre Burin<\/strong>: Beyond Structure: Barthes via Kristeva<\/em><\/p>\n\n\n\n

Milena Mileva Bla\u017ei\u0107<\/strong>: Comparative <\/em>C<\/em>hildren\u2019s <\/em>L<\/em>iterature<\/em> 13.00: Zaklju\u010dek kolokvija<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

S konferenco \u017eelimo priti do novih spoznanj in vednosti o primerjalni knji\u017eevnosti v Srednji Evropi, ki ostaja v veliki meri neraziskana in zato slabo zastopana v akademskih razpravah znotraj discipline. Zavedamo se, da so Srednjo Evropo zgodovinsko oblikovale v samostojno … Continue reading →<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-379","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-uncategorized"],"translation":{"provider":"WPGlobus","version":"3.0.0","language":"si","enabled_languages":["en","si"],"languages":{"en":{"title":true,"content":true,"excerpt":false},"si":{"title":true,"content":true,"excerpt":false}}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/379","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=379"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/379\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":402,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/379\/revisions\/402"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=379"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=379"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=379"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}