{"id":418,"date":"2025-05-13T07:11:53","date_gmt":"2025-05-13T07:11:53","guid":{"rendered":"https:\/\/comparativeliterature.si\/?p=418"},"modified":"2025-05-16T07:26:13","modified_gmt":"2025-05-16T07:26:13","slug":"%f0%9d%90%83%f0%9d%90%ab-%f0%9d%90%80%f0%9d%90%9b%f0%9d%90%a1%f0%9d%90%a2%f0%9d%90%ac%f0%9d%90%a1%f0%9d%90%9e%f0%9d%90%a4-%f0%9d%90%81%f0%9d%90%a8%f0%9d%90%ac%f0%9d%90%9e-%f0%9d%90%91%f0%9d%90%a8","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/%f0%9d%90%83%f0%9d%90%ab-%f0%9d%90%80%f0%9d%90%9b%f0%9d%90%a1%f0%9d%90%a2%f0%9d%90%ac%f0%9d%90%a1%f0%9d%90%9e%f0%9d%90%a4-%f0%9d%90%81%f0%9d%90%a8%f0%9d%90%ac%f0%9d%90%9e-%f0%9d%90%91%f0%9d%90%a8\/","title":{"rendered":"Dr. Abhishek Bose: \u00bbPoti bhakti: k oblikovanju ideje Indije\u00ab in \u00bbTradicionalno indijsko gledali\u0161\u010de in sledovi kolonializma\u00ab"},"content":{"rendered":"\n

Vabimo vas na predavanji gostujo\u010dega profesorja dr. Abhisheka Boseja z Oddelka za primerjalne \u0161tudije indijske knji\u017eevnosti in jezikov Univerze v Kalkuti. <\/p>\n\n\n\n

Prvo predavanje bo poteako v torek, 13. 5. 2025, ob 19. uri, v Modri sobi na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.<\/p>\n\n\n\n

Drugo predavanje bo potekalo v torek, 20. maja, ob 18. uri v Modri sobi na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Poti bhakti: k oblikovanju ideje Indije<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Izraz bhakti<\/em> zajema \u0161iroko paleto pomen, ki vklju\u010duje vidike predanosti, \u010dutnosti, ljubezni, slu\u017eenja ter literarnega in ritualnega okrasja. V okviru tovrstnih \u0161tudij je bhakti<\/em> \u010dutna izkustvena kategorija kot tudi kot dru\u017ebeno-kulturna tvorba znotraj indijske historiografije. \u010ceprav ta dva vidika ostajata predmet \u0161tevilnih razprav, pa med znanstveniki vlada splo\u0161no soglasje, da bhakti<\/em> presega \u0161iroke \u010dasovne in prostorske meje; v svojih mnogoterih izrazih se pojavlja skozi tiso\u010dletno obdobje prepleta indijskih kulturnih in duhovnih obzorij in na razli\u010dnih geografskih obmo\u010djih. Gibanje bhakti<\/em> tako tvori raznolik nabor svetnikov, asketov in vernikov, ki prihajajo iz \u0161tevilnih regij indijske podceline ter mnogih jezikovnih, religijskih, dru\u017ebenih in ekonomskih kontekstov. Bhakti<\/em> je v svojem bistvu heterogen pojav in se izra\u017ea skozi bogat korpus poezije, pesmi, pripovedi in uprizoritvenih besedil, napisanih v regionalnih indijskih jezikih. Kljub raznolikosti pa ta besedila pogosto izkazujejo podobnosti tako v estetskih formah kot tudi v vsebinskih tematikah. Namen tega predavanja je tako predstaviti izbrana besedila v kontekstu izmenjav med razli\u010dnimi izrazi bhakti<\/em> in orisati idejno zasnovo, ki bi lahko povezovala pluralnost indijskih knji\u017eevnosti in kultur.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Tradicionalno indijsko gledali\u0161\u010de in sledovi kolonializma<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Predavanje preizpra\u0161uje prevladujo\u010do historiografijo bengalske drame, ki ustvarja binarno \u010dasovno strukturo: na eni strani starodavni sijaj sanskrtske dramatike, ki ga poosebljajo avtorji, kot sta K\u0101lid\u0101sa in Bh\u0101sa, na drugi pa neposreden skok v konec 18. stoletja, ko ruski pustolovec in glasbenik Gerasim Lebedev uprizori prvo bengalsko proscenijsko gledali\u0161ko predstavo v evropskem slogu. V kolonialni historiografiji je trenutek Lebedevove uprizoritve pogosto prikazan kot za\u010detek ‘modernega’ bengalskega gledali\u0161\u010da \u2013 ali celo ‘modernega’ indijskega gledali\u0161\u010da. Slednje je pustilo tiso\u010dletno praznino, pri \u010demer so bila spregledana besedila in tehnike, ki so bila \u2013 in \u0161e vedno so \u2013 del \u017eivahne in bogate uprizoritvene kontinuitete v Bengaliji in drugod.<\/p>\n\n\n\n

Uvedba proscenijskega odra, realisti\u010dne dramaturgije in kanona angle\u0161ke\/evropske drame, zlasti Shakespearja, je v 19. stoletju spodbudila pojav ‘modernega’ in hibridiziranega bengalskega gledali\u0161\u010da. Gledali\u0161ki oder v Bengaliji se je tako razvil v dinami\u010den kulturni prostor, ki je odseval kolonialno oblast in jo izzival hkrati; slednje je pomenilo tudi pomembne preobrazbe za avtohtone uprizoritvene tradicije \u2013 te so bile pogosto potisnjene na rob kot ‘ljudske’ ali ‘predmoderne’ in zavoljo tega nazadnja\u0161ke.<\/p>\n\n\n\n

Znotraj tega zgodovinskega preloma se kot kriti\u010dni glas pojavi Rabindranath Tagore, ki v svojem kratkem eseju kritizira posnemanje evropskih tehnik in ideologij na kolonialnem odru. V svojem iskanju ‘indijskega’ na\u010dina uprizarjanja se Tagore nasloni na estetiko rase<\/em>, ki predstavlja temelj sanskrtske dramaturgije, prav tako pa opozarja tudi na ljudske uprizoritve v \u0161tevilnih indijskih nare\u010djih. Pri\u010dujo\u010de predavanje razume Tagorejevo intervencijo kot poziv k politiki ume\u0161\u010denosti, ki ponudi subtilen in natan\u010den pogled na indijske uprizoritvene umetnosti, upirajo\u010d se poenoteni logiki kolonialne historiografije in modernisti\u010dne teleologije. S to perspektivo sku\u0161a predavanje premisliti prepletene poti indijskih uprizoritvenih zvrsti in njihov pomen za ob\u010dinstvo.<\/p>\n\n\n\n

Dr. Abhishek Bose<\/strong> pou\u010duje na Oddelku za primerjalne \u0161tudije indijske knji\u017eevnosti in jezikov na Univerzi v Kalkuti. V njegovem raziskovalnem delu se prepletajo \u0161tudije s podro\u010dja poezije, prevajanja, gledali\u0161\u010da in literarne kritike. Njegova glavna podro\u010dja zanimanja zajemajo estetiko, knji\u017eevnost, zgodovino religij, uprizoritvene umetnosti in ustno izro\u010dilo. Povezan je z ve\u010d raziskovalnimi pobudami, ki jih podpirajo ustanove, kot so Azijsko dru\u0161tvo v Kalkuti (Asiatic Society), Raziskovalni in\u0161titut Vrindavan (Vrindavan Research Institute), Raziskovalni center Bhaktivedanta (Bhaktivedanta Research Centre) in Indijski svet za dru\u017eboslovne raziskave (Indian Council of Social Science Research). Njegovo najnovej\u0161e uredni\u0161ko delo z naslovom Kabi Tabo Manobhumi<\/em> je serija intervjujev z igralci iz razli\u010dnih regij in jezikovnih podro\u010dij Indije, ki uprizarjajo Ramkatho<\/em>, tj. zgodbe o \u017eivljenju in dejanjih boga Rame. Dr. Bose je trenutno tudi znanstveni sodelavec na Oxfordskem centru za hindujske \u0161tudije (Oxford Centre for Hindu Studies).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Vabimo vas na predavanji gostujo\u010dega profesorja dr. Abhisheka Boseja z Oddelka za primerjalne \u0161tudije indijske knji\u017eevnosti in jezikov Univerze v Kalkuti. Prvo predavanje bo poteako v torek, 13. 5. 2025, ob 19. uri, v Modri sobi na Filozofski fakulteti Univerze … Continue reading →<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-418","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-uncategorized"],"translation":{"provider":"WPGlobus","version":"3.0.0","language":"si","enabled_languages":["en","si"],"languages":{"en":{"title":true,"content":true,"excerpt":false},"si":{"title":true,"content":true,"excerpt":false}}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/418","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=418"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/418\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":431,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/418\/revisions\/431"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=418"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=418"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=418"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}