{"id":489,"date":"2025-11-05T12:44:05","date_gmt":"2025-11-05T12:44:05","guid":{"rendered":"https:\/\/comparativeliterature.si\/?p=489"},"modified":"2025-11-05T12:49:15","modified_gmt":"2025-11-05T12:49:15","slug":"two-lectures-dr-tom-hedley-20-and-23-10-2025","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/two-lectures-dr-tom-hedley-20-and-23-10-2025\/","title":{"rendered":"Dve predavanji, dr. Tom Hedley – 20. in 23. oktobra"},"content":{"rendered":"
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Ponedeljek 20. oktober ob 9:40 v u\u010dilnici 434, 4. nadstropje FF:
\u00bbSvobodna eksperimentalna misel: Nietzsche in modernizacija matematike\u00ab<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Matematiko, katere prve zamejitve naj bi za\u010drtali stari Grki, ima \u0161e vedno marsikdo za kulturno nevtralno po\u010detje, katerega vplivi in oblike v\u00e9denja niso zdru\u017eljivi z literarnimi in umetni\u0161kimi. Predavatelj bo sku\u0161al zrahljati prav to zamejitev, in sicer s predavanjem o tem, kako je na modernega matematika Felixa Hausdorffa vplival filozofski te\u017ekokategornik, ki ni na videz niti malo pomemben za matemati\u010dno misel, a \u010digar vpliv na kulturni modernizem je morda brez primere: Friedrich Nietzsche. Leta 1903 je imel Hausdorff na Univerzi v Leipzigu nastopno predavanje ob izvolitvi v naziv profesorja matematike. Tema je bil \u00bbdas Raumproblem\u00ab, problem prostora, in s predavanjem je Hausdorff za\u010del pot enega odlo\u010dilnih modernizatorjev matematike v drugem in tretjem desetletju dvajsetega stoletja. Toda takoj zatem se je pod psevdonimom Paul Mongr\u00e9 za kraj\u0161i \u010das posvetil filozofiji in umetni\u0161kemu ustvarjanju. Izdal je dve filozofski knjigi, ve\u010d kriti\u0161kih esejev in celo uspe\u0161no dramsko igro. Predavatelj bo razlo\u017eil, da je mogo\u010de izvor Hausdorffovih modernih matemati\u010dnih<\/em><\/em> idej izslediti v njegovi mongr\u00e9jevski fazi, to\u010dneje v soo\u010denju z Nietzschejevo filozofijo. Trdil bo, da je Hausdorffovo pojmovanje matematike v obdobju moderne kot \u00bbsvobodne eksperimentalne misli\u00ab povezano z njegovim sprejemom Nietzschejeve ideje ve\u010dnega vra\u010danja  ter kritike govorice in ontologije v delu O resnici in la\u017ei v zunajmoralnem smislu<\/em><\/em>. Predavatelj bo torej Nietzschejeve izrecno nematemati\u010dne ideje povezal z modernizacijo matematike na za\u010detku dvajsetega stoletja. Tako bo obudil neki droben, pa vendar pomemben trenutek interdisciplinarnega vpliva. Upati je, da bo predavanje zamajalo temelje trdovratnih zaznav, ki prepre\u010dujejo, da bi se matematika in filozofija vsaj nekoliko zbli\u017eali.<\/p>\n\n\n\n

\u010cetrtek 23. oktober ob 15:30 v Modri sobi, 5. nadstropje FF:<\/strong>
\u00bbPoezija (anti)logi\u010dnih idej: moderna matematika in nem\u0161ka avantgarda\u00ab<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V dvajsetih in tridesetih letih dvajsetega stoletja je Emmy Noether (1882\u20131935), pionirka matematike iz G\u00f6ttingena, med kolegi zaslovela z odlo\u010dnim prepri\u010danjem, da so matematiki umetniki<\/em><\/em>, ne znanstveniki. Do kak\u0161ne mere je torej moderno matematiko mogo\u010de obravnavati vzporedno z modernizmoma v knji\u017eevnosti in kulturi? Predavatelj bo na to vpra\u0161anje odgovoril tako, da bo sku\u0161al moderno matemati\u010dno misel in metode trdneje umestiti v \u0161ir\u0161o modernisti\u010dno kolektivnost ter spotoma razmi\u0161ljal o dveh dokaj razli\u010dnih valovih nem\u0161ke in evropske avantgarde. Najprej bo sku\u0161al posredovati v razpravi o Bauhausu tako, da bo to modernisti\u010dno \u0161olo primerjal z matemati\u010dnim modernizmom. \u010ceprav je Bauhaus poln geometrijskih in konstruktivnih pojmov, zagovarja prav tisti filozofiji prostora, mi\u0161ljenja in objektivnosti, od katerih se je matematika na za\u010detku dvajsetega stoletja odcepila \u2013 platonizem in Kantovo transcendentalno estetiko. Zaradi tega bo predavatelj matemati\u010dnemu modernizmu poiskal primernej\u0161i vzporednik. Na\u0161el ga bo na presenetljivem kraju: v neurejenem in bojda nelogi\u010dnem<\/em><\/em> dadaizmu. Trdil bo, da se tako moderna matematika kakor dadaizem, \u010deprav sta na prvi pogled karseda razli\u010dna, dr\u017eita nekega formalnega postopka \u2013 nekega na\u010dina mi\u0161ljenja in delovanja \u2013, ki si logiko, abstrakcijo in kriterije pomena zami\u0161lja na povsem nov na\u010din. Na koncu bo matematika Emmy Noether, ki jo je Albert Einstein imenoval \u00bbpoezija logi\u010dnih idej\u00ab, na\u0161la operacijsko ustreznico v dadaisti\u010dni \u00bbantilogiki\u00ab, ki preveva zvo\u010dno poezijo, readymade<\/em><\/em> in asembla\u017e.<\/p>\n\n\n\n

O predavatelju<\/strong><\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Tom Hedley je gostujo\u010di raziskovalec na Univerzi v Ljubljani ter podoktorski raziskovalec na Svobodni univerzi v Bruslju, kjer predava o nem\u0161ko-jezi\u010dni knji\u017eevnosti in kulturi. Leta 2017 je na Kolid\u017eu Sv. Trojice v Dublinu diplomiral iz nem\u0161\u010dine in matematike, leta 2019 pa je kot prejemnik \u0161tipendije DAAD na Univerzi Friedricha Schillerja v Jeni magistriral iz knji\u017eevnosti, umetnosti in kulture. Decembra 2023 je na Kolid\u017eu Sv. Trojice v Dublinu zagovarjal doktorat iz nem\u0161kega modernizma in matematike, ki ga je v celoti financiral Irski raziskovalni svet. Med doktorskim \u0161tudijem in za\u010detkom podoktorskega raziskovanja je na Univerzi v Utrechtu predaval primerjalno knji\u017eevnost. Doslej je predaval na dvajsetih konferencah v devetih dr\u017eavah, poleg tega pa je svoje raziskovalno delo (v angle\u0161\u010dini in nem\u0161\u010dini) objavljal v ve\u010d revijah, na primer Germanistik in Ireland<\/em><\/em> (2021), Imaginaires <\/em><\/em>(2021), Open Library of Humanities<\/em><\/em> (2025), Germanistische Mitteilungen<\/em><\/em> (izide 2025) ter Modern Language Review<\/em><\/em> (izide 2026).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ponedeljek 20. oktober ob 9:40 v u\u010dilnici 434, 4. nadstropje FF:\u00bbSvobodna eksperimentalna misel: Nietzsche in modernizacija matematike\u00ab Matematiko, katere prve zamejitve naj bi za\u010drtali stari Grki, ima \u0161e vedno marsikdo za kulturno nevtralno po\u010detje, katerega vplivi in oblike v\u00e9denja niso … Continue reading →<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-489","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-uncategorized"],"translation":{"provider":"WPGlobus","version":"3.0.0","language":"si","enabled_languages":["en","si"],"languages":{"en":{"title":true,"content":true,"excerpt":false},"si":{"title":true,"content":true,"excerpt":false}}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/489","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=489"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/489\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":500,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/489\/revisions\/500"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=489"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=489"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=489"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}