Ko so me konec septembra 2022 obvestili, da je Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Sovenije ARRS (J6-4620) odobrila financiranje našega projekta Na poti k zgodovini primerjalne književnosti v luči globalizacije: Matija Murko in njegovi mednarodni sodelavci, sem o izidu nemudoma obvestil svojo raziskovalno skupino. Dr. Jan Ciglenečki, eden izmed članov projekta, je odgovoril na moje elektronsko sporočilo tako, da je vsem poslal dobro znano skladbo Ansambla bratov Avsenik z naslovom Tam, kjer murke cveto. To je ena izmed tistih skladb, ki jih vsi dobro poznajo: Ansambel bratov Avsenik je ena najbolj znanih glasbenih skupin v Sloveniji; so začetniki t. i. “narodno zabavne glasbe” in prav to skladbo so objavili leta 1959 na svojem prvem istoimenskem albumu. Lahko ji prisluhnete na tej povezavi:
Janova humorna opazka je bila seveda v tem, da je potegnil vzporednice med priimkom Murko in poimenovanjem za rastlino “murka”, ki je omenjenja v skladbi. Po mnenju Marka Snoja ime Murko dobesedno označuje “človeka s temno poltjo” (Marko Snoj, “Od kod priimek Murko?” v: Matija Murko – Slovanski filolog v najširšem pomenu besede, ur. Marko Jesenšek in Marija Stanonik, Ljubljana, SAZU, 2020: 9) in ima enak etimološki koren kot cvetlica “murka” (iz *murъ̏ ‛črn’ kakor lat. niger v Nigritella nigra, glej povezavo).
Citat je izpadel še toliko bolje zaradi drugega verza skladbe, v katerem je omenjena slovenska narodna pesem Pegam in Lambergar:
A z visoke planine
Grad Kamen obuja spomine
Spomni Pegama se
Se smehlja in si misli: vse mine.
“Grad Kamen” in ime “Pegam” namreč spominjata na staro teorijo, da narodna pesem Pegam in Lambergar govori o Gašperju Lambergarju (Kaspar von Lamberg) – ta je imel v 16. stol. v posesti grad Kremen, ki še danes stoji v Begunjah na Gorenjskem.
Vsebina narodne pesmi bo glavna tema prihodnje objave – tako da ostanite z nami! Na tem mestu pa bi želel pojasniti, zakaj je ta pesem relevantna. Prav Matija Murko je bil eden izmed številnih strokovnjakov, ki je raziskoval pomen te pesmi in o njej obširno pisal. Murko je imel pomembno vlogo v državnem projektu Das Volkslied in Österreich. Namen projekta je bil zbrati in objaviti narodne pesmi iz različnih jezikov znotraj Avstro-Ogrskega cesarstva in prav v tem kontekstu je Murko pisal o skladbi Pegam in Lambergar. Kar pa je še pomembneje, Murko je uporabil komparativistični pristop na skorajda revolucionaren način – če vas zanima, zakaj je bil ta način revolucionaren, si o tem lahko preberete več v Marija Klobčar, “Kako in kdaj so prišle žene do tega, da pojejo pesmi tudi o takih junakih, kakor sta Pegam in Lambergar —?”, Glasnik Slovenskega Etnološkega Društva 54, št. 3 (2014): 21–29 (glej link) in v Marjetka Golež Kaučič, “Matija Murko med slovenskim in južnoslovanskim ljudskim pesemskim izročilom«, Matija Murko – Slovanski filolog v najširšem pomenu besede, ur. Marko Jesenšek in Marija Stanonik, Ljubljana, SAZU, 2020: 198.
Izpostavili smo torej nekaj tem in vprašanj, s katerimi se bomo ukvarjali tekom projekta. V nekaj naslednjih letih nameravamo pregledati delo Matije Murka, razmišljati o njegovi primerjalni metodologiji, raziskovati njegov vpliv na razvoj komparativistične literature, razpravljati o vrednosti narodnih pesmi za svetovno književnost in še mnogo več. Vsi ste prijazno vabljeni, da nam sledite ali sodelujete – če ste zainteresirani za naš projekt, nam mirno pišite (complitmurko@gmail.com). Ali če zaključimo z besedami Avsenikove pesmi, smo Tam, kjer encijan plav / Ves prešerno bahav nežno vabi.