S konferenco želimo priti do novih spoznanj in vednosti o primerjalni književnosti v Srednji Evropi, ki ostaja v veliki meri neraziskana in zato slabo zastopana v akademskih razpravah znotraj discipline. Zavedamo se, da so Srednjo Evropo zgodovinsko oblikovale v samostojno regijo različne ekonomske, politične in ideološke strukture. Čeprav smo geografski in kulturni koncept okolja namenoma pustili neopredeljen, je nesporno, da se je njegova regionalna identiteta oblikovala tako od znotraj kot od zunaj. Od znotraj je srednjeevropska regija vedno premagovala napetosti med svojimi etnično, jezikovno in kulturno heterogenimi skupnostmi. To je ustvarilo različna notranja središča, druga območja pa potisnilo v periferni položaj. Od zunaj je morala Srednja Evropa opredeliti svoj položaj v odnosu do drugih globalnih akterjev in transnacionalnih združenj. Te politične in kulturne okoliščine so imele ključno vlogo na vseh področjih intelektualne produkcije, vključno z akademskim raziskovanjem. Primerjalna književnost pri tem ni bila nobena izjema in disciplina je imela pogosto nalogo predrugačiti ali ovreči uveljavljene diskurze. Srednjeevropski komparativisti so morali na primer priznati bogato zgodovino večkulturnih in večjezičnih literarnih tradicij na tem območju, hkrati pa so se morali vzpostaviti v odnosu do drugih akademskih središč, kot sta francoska in ameriška šola primerjalne književnosti.
Zavedanje lastnega položaja in odnos do notranje in zunanje izmenjave vednosti sta kljub pomembnosti za razumevanje srednjeevropske primerjalne književnosti doslej ostala neraziskana. V naslednjih treh dneh bomo tako raziskovali bogato in zapleteno zgodovino primerjalne književnosti v Srednji Evropi ter se osredotočili na ključne raziskovalce, šole, teme in metode, ki so oblikovali to področje. Razmišljali bomo o tem, katere vplivne osebnosti in pristopi so bili v preteklosti spregledani in zakaj je srednjeevropska primerjalna književnost še vedno slabo zastopana v širših akademskih razpravah o zgodovini discipline. Raziskovali bomo tudi akademske povezave med srednjeevropsko primerjalno književnostjo in literarnimi vedami v drugih regijah, kot so Jugovzhodna Evropa, Francija, Rusija in Amerika. Posvetili se bomo odnosom med središčnimi in (pol)perifernimi okolji znotraj srednjeevropske primerjalne književnosti ter analizirali dejavnike, ki so privedli do pojava asimetrije znotraj srednjeevropske akademske sfere in neenakosti v intelektualnih izmenjavah med različnimi regijami. Raziskovali bomo tudi, kako se srednjeevropska večjezična literarna tradicija odraža na področju primerjalne književnosti.
Nenazadnje bomo kar nekaj prostora namenili pomembnemu predhodniku primerjalne književnosti, slovanskemu filologu Matiji Murku, ki lahko služi kot paradigmatski primer za obravnavo številnih zgoraj zastavljenih vprašanj. Murko si je ustvaril dolgo in uspešno akademsko kariero ter imel velik vpliv na razvoj literarne vede v Srednji Evropi in drugod. Po končanem študiju slovanske filologije na dunajski univerzi je odpotoval v Rusijo, postal profesor v Gradcu in Leipzigu, pozneje pa se je preselil v Prago, kjer je soustanovil in vodil Slovanski inštitut v času, ko je tam doživljal razcvet vplivni »Praški lingvistični krožek«. Tako v svojem akademskem življenju kot pri raziskovanju se je gibal med akademskimi središči in polperiferijami Srednje Evrope ter presegal akademske meje (denimo s svojimi primerjalnimi slavističnimi literarnimi študijami) in vplival na mlajše znanstvenike (kot so Frank Wollman, Milman Parry ali Roman Jakobson). Njegovo delo so cenili tako v Srednji Evropi kot daleč onkraj njenih meja. Celo tako zelo, da imajo njegove raziskave o južnoslovanskem narodnem pesništvu še danes status referenčnih del o tej tematiki. Murkovo znanstveno delo nudi izjemno priložnost za raziskavo tematik, vprašanj, metod, mednarodnih sodelovanj in politik vednosti, prevladujočih v zgodovini srednjeevropske komparativistike.
Blaž Zabel, vodja kolokvija
PROGRAM:
Četrtek, 5. september
Cankarjev dom, Dvorana Alme Karliln
9.00: Registracija
9.30: Pozdravni nagovori
10.00:
Prvi panel: Tone Smolej (vodja)
Antoni Martí Monterde: Budapest, capitale de la littérature comparée. Les autres géographies du comparatisme européen: Janos Hankiss
Norbert Bachleitner: Prolegomena for the (short) History of Comparative Literature in Austria
Steven Tötösy de Zepetnek: The Discipline of Comparative Literature in Hungarian Scholarship
11.30 Odmor za kavo
12.00: Drugi panel: Blaž Gselman (vodja)
Kaitlyn Sorenson: ‘The Tragedy of Central Europe,’ Forty Years On
Vladimir Biti: Un/worlding Literature: Dubravka Ugrešić as a Post-Multinational Writer
Suman Gupta: Small Philologies and Literary Machine Translation
13.30: Kosilo
15.00: Tretji panel: Blaž Zabel (vodja)
Róbert Gáfrik: History and Perspectives of Comparative Literary Studies in Slovakia
Paweł Marcinkiewicz: Comparative Literary Studies in Poland: A Historical and Methodological Overview
Zoltán Varga, Péter Hajdu: Reconnected into the World: the Early Years of the Hungarian Comparative Literature Association in the AILC/ICLA
16.30 Odmor za kavo
17.00: Četrti panel: Kaitlyn Sorenson (vodja)
Daniel Pietrek: Comparative Literary Studies at Work: Horst Bienek and his American Identity
Blaž Zabel: The Birth of Literary Localization: Johann Gottfried Herder as a Comparatist
20.00: Konferenčna večerja
Petek, 6. september
Cankarjev dom, Dvorana Alme Karlin/Center Rog, Univerzitetna soba
Cankarjev dom, Dvorana Alme Karlin
10.00: Murko panel I: Alen Albin Širca (vodja)
Miloš Zelenka: Matija Murko in strukturalna estetika
Alenka Jensterle Doležal: Premislek o pozitivističnih literarnih zgodovinarjih: Matija Murko in Jan Máchal
Tone Smolej: Matija Murko in nefrancoski začetki slovenske primerjalne književnosti v 19. stoletju
11.30 Odmor za kavo
12.00: Murko panel II: Tone Smolej (vodja)
Varja Balžalorsky Antić: Od primerjalnega jezikoslovja do primerjalne književnosti: Matija Murko in Antoine Meillet v luči raziskav ustnega pesništva
Irena Samide: Matija Murko kot germanist
Alen Albin Širca: Matija Murko in hrvaška renesančna literatura
Center Rog, Univerzitetna soba
13.30: Kosilo
15.00: Murko panel III: Blaž Zabel (vodja)
Sylva Fischerová: Matija Murko’s Research on the South Slavic Epic Tradition and Czechoslovakian Slavistics
Jasmina Talam: Voices from the Past: Musical Tradition of Bosnia and Herzegovina through the Research of Matija Murko
Blaž Gselman: The Correspondents of Matija Murko: Outlining a Central European Topos
16.30: Odmor za kavo
17.00: Peti panel: Alexandre Burin (vodja)
Jernej Habjan: History of World Literature in Central Europe
Max Behmer: German Contributions to 1930s Comparative Literature in the Context of the Journal ‘Helicon’
Sobota, 7. september
Center Rog, Univerzitetna soba
10.00: Šesti panel: Blaž Zabel (vodja)
Andrei Terian: Comparatism Beyond Comparative Literature: Lessons from Southeastern Europe
Ştefan Baghiu: The Tragedy of Non-Central Europe: Interimperiality and World Literature in the European Southeast
Snejana Ung: Comparative Literature in Romania: Talking about a Periphery at the Periphery
11.30: Odmor za kavo
12.00: Sedmi panel: Blaž Gselman (vodja)
Alexandre Burin: Beyond Structure: Barthes via Kristeva
Milena Mileva Blažić: Comparative Children’s Literature 13.00: Zaključek kolokvija