Dr. Varja Balžalorsky Antić
Moje raziskovanje dela Matije Murka zadeva njegove odnose s francoskim znanstveno-raziskovalnim poljem. Zanimajo me predvsem Murkovi intenzivni stiki, sodelovanje in medsebojno idejno oplajanje z zahodno slavistiko, predvsem s francoskimi slavisti in primerjalnimi jezikoslovci kot so A. Meillet, E. Denis, L. Leger, P. Boyer in A. Mazon. Murko je namreč prav s podporo francoskih slavistov v Pragi ustvaril vodilni center slavistike v srednji Evrope. Kot njegov predsednik se v svoji viziji o njegovi prihodnosti ni oprl na avstrijske zglede, ampak na novonastale inštitucije v Franciji, kakršen je Institut d’études slaves, ki ga je l. 1919 ustanovil Ernest Denis. Pri proučevanju arhivov in korespondence me zanima zlasti stik z A. Mazonom in A. Meilletom. Prvi se tiče metodoloških in organizacijskih pristopov, drugi pa posega na vsebinsko področje ter se dotika povezave in morebitnega medsebojnega vpliva Matije Murka in AntoinA Meilleta pri raziskovanju ustnega pesništva.
A. Mazon je bil podpredsednik in nato predsednik (1937-1959) Inštituta slavističnih študij in ko si je Murko prizadeval za popularizacijo pristopov francoske slavistike, se je večkrat obrnil po pomoč k svojemu zahodnemu kolegu, ki je nato češko javnost seznanil z aktivnostmi te francoske inštitucije. O intenzivnih stikih in izmenjavi mnenj priča obsežna korespondenca med znanstvenikova, praški arhiv Slovanskega inštituta namreč hrani kar 59 pisem A. Mazona M. Murku. Za vizijo, ki sta si jo delila, o značaju mednarodne in nacionalne slavistike, je potrebno navesti zavzemanje za apolitičnost oziroma politično nevtralnost organizacije, kar je kot načelo praškega Slovanskega inštituta prevzel tudi Murko, ko je l. 1932 prevzel njegovo vodenje. Metodološko sta se Mazon in Murko strinjala tudi v širši koncepciji slovanske filologije, za kakršno se Murko nato zavzame v Predlogu Statuta za srečanja slovanskih filologov iz leta 1929 (Pospišil in Zelenka 2020: 69). V tem zapisu slovanske filologije ne razume več v ožjem smislu in omejene po načelih Praškega lingvističnega krožka z njegovo strukturalistično usmeritvijo, pač pa kot presečišče literarne zgodovine, folkloristike, jezikoslovja in kulturne zgodovine. Moja raziskava bo na podlagi natančnega pregleda in proučitve arhivov predvsem v Pragi in v Arhivih Inštituta za slovanske študije v Parizu podala natančnejši vpogled v plodovito korespondenco med slavistoma in skušala izrisati metodološke premise, kakršne sta si začrtala za razvoj slavistike.
Drugi krak mojega raziskovanja obsega proučitev stikov Matije Murka z Antoinom Meilletom (1861-1936) enim najvplivnejših primerjalnih jezikoslovcev svojega časa, med drugim tudi učiteljem ključnih figur francoske sodobne lingvistike E. Benvenista in G. Dumezila in A. Martineta. Manj je znano, da je Meillet odigral tudi pomembno vlogo pri razvoju raziskav ustne poezije. Zanimivo je, da so v času, ko se je porajala teorija ustnosti, številni raziskovalci različnih aspektov ustnega pesništva, povezani prav z njegovim imenom ; poleg Matije Murka še Jean Paulhan, Marcel Granet, Marcel Jousse, Pëtr Bogatyrev in, seveda, Milman Parry. Trije med njimi – Paulhan, Jousse in Parry – so bili v različnih obdobjih tudi njegovi študentje. Meillet je l. 1923 izdal knjigo Les origines indo-européennes des mètres grecs, kjer postavi tezo o formulaičnosti (Meillet 1923 : 61). Nanjo se je zagotovo naslonil tudi M. Parry, ko je pod Meilletovim mentorstvom pisal svojo disertacijo. V svojem članku Blaž Zabel (Zabel 2020) na podlagi proučitve korespondence podrobno predstavi odnos Parryja do Murka. V svoji raziskavi se nameravam posvetiti osvetlitvi vmesnega člena med Parryjem in Murkom, tj. osebi in delu A. Meilleta in dogajanja na področju raziskav ustnosti, s katerim je bil Meillet povezan na različne načine, kot avtor, mentor in recenzent prelomnih prispevkov s področja teorije ustnosti. Posebej pa me bo zanimalo, kakšni so bili stiki med Murkom in Meilletom. Pet let po izidu svoje študije o grški metriki, leta 1928, Meillet kot predsednik Inštituta za slovanske študije povabi Murka na pariško Sorbono predavat o južnoslovanski junaški epiki. Kot je znano, Murko v predavanjih, ki so nato izšla v obliki odmevne monografije La poésie populaire épique en Yougoslavie au début du XXe siècle, pogosto primerja grške rapsode z južnoslovanskimi guslarji, s svojimi izsledki pa si je ustvaril tudi ime na področju homeroslovja (Gantar 107). V kakšnih odnosih in povezavah sta deli Les origines indo-européennes des mètres grecs in La poésie populaire épique en Yougoslavie au début du XXe siècle in njuna avtorja? Je šlo za medsebojen vpliv? Je Meillet – podobno kot nekaj let zatem Parry – že poznal prve Murkove raziskave južnoslovanske ustne tradicije, podane v članku »Neues über südslavishes Volkepik« iz leta 2019? In kakšen je bil Meilletov vpliv na Murko delo?
Reference
Bader, Françoise. 1988. »Meillet et la poésie indo-européenne« Cahiers Ferdinand de Saussure 42: 97–125.
Gantar, Kajetan, 2020. »Odmevi Murkovih raziskav v homeroslovju« M. Jesenšek (ur.) Matija Murko – slovanski filolog v najširšem pomenu besede. Ljubljana: SAZU. 101– 112.
Jousse, Marcel, 1925. Études de psychologie linguistique. Le style oral rythmique et mnémotechnique chez les Verbo-moteurs. Pariz: Beauchesne.
Lamberterie, Charles de, 1997. »Milman Parry et Antoine Meillet« Françoise Létoublon (ur.) Hommage à Milman Parry. Le style formulaire de l’épopée homérique et la théorie de l’oralité, Amsterdam : Gieben. 1–22.
Meillet, Antoine. 1923. Les origines indo-européennes des mètres grecs. Pariz: Presses universitaires de France.
Meillet, Antoine. 1925. »Marcel Jousse. Études de psychologie linguistique« Bulletin de la société de linguistique 26: 5.
Meillet, Antoine. 1928. »Milman Parry. L’épithète traditionnelle dans Homère et Les formules et la métrique d’Homère« Bulletin de la société de linguistique 29(2): 100–102.
Murko, Matija, 1919. »Neues über südslavishes Volkepik« Neue Jahrbüchner für das klasiches Altertum Geschichte und Deutsche Literatur 22, 273-296.
Murko, Matija, 1929. La poésie populaire épique en Yougoslavie au début du xxe siècle. Pariz: Champion.
Pospišil, Ivo, Zelenka, Miloš, 2020. »Češko-slovenski projekti s področja zgodovine slavistike in teorije literature (Matija Murko kot povezovalna osebnost češko-slovenske in evropske literarne vede v medvojnem obdobju)« M. Jesenšek (ur.) Matija Murko – slovanski filolog v najširšem pomenu besede. Ljubljana: SAZU. 64–80.
Testenoire, Pierre-Yves, 2023. »Les recherches sur la poésie orale autour d’Antoine Meillet: Jean Paulhan, Marcel Jousse, Milman Parry« Histoire Épistémologie Langage, 44 (2) 79–100.
Zabel, Blaž, 2020. »Matija Murko, predhodnik Milmana Parryja?« M. Jesenšek (ur.) Matija Murko – slovanski filolog v najširšem pomenu besede. Ljubljana: SAZU. 113– 130.